TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 858/2003 z dne 18. 7. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 783/2003 z dne 2. 7. 2003 se ne sprejme.

Za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča sta sodišči prve in druge stopnje dovolj izčrpno obrazložili, prav tako sta se opredelili do bistvenih navedb pritožnika. Stališčem, ki sta jih zavzeli sodišči, tudi ni mogoče očitati očitne napačnosti oziroma samovolje. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni uspel, pa še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in tudi ne za sklep o kršitvi načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Prav tako zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni v korist pritožnika, še ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pritožnik niti v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da bi predlog za izdajo začasne odredbe po določbah ZLPP sploh vložil, niti ne zatrjuje, da je bila v drugih primerih začasna odredba izdana ne glede na pravočasen predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP. Zato je tudi očitek o neenakem obravnavanju v primerjavi z drugimi denacionalizacijskimi upravičenci očitno neutemeljen. Očitek, da je sodna odločba, nepravilna in nezakonita pa, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.