TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-367/2015/3 (1312-09) z dne 7. 12. 2015 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Z vidika morebitnega vračanja v Afganistan bi morala biti za toženo stranko relevantna tista dejstva, ki se nanašajo na 3. alinejo 28. člena ZMZ. O teh dejstvih pa se je tožena stranka izrekla na nesprejemljivo poenostavljen način, ko je izhajala iz splošno znanega dejstva, da razmere na celotnem območju Afganistana niso takšne, da bi vrnitev tožnika lahko pomenila resno škodo v vseh provincah. Teh pravno-relevantnih okoliščin za državo Afganistan ni mogoče ugotavljati s pavšalnim sklicevanjem na splošno znana dejstva, kakor tudi ne na znana dejstva, da UNHCR izvaja program za podporo vračanju državljanov v Afganistan iz Pakistana in Irana, ne da bi pristojni organ za ta dejstva navedel tudi dovolj zanesljive in časovno relevantne vire informacij.

Pomanjkljivo postavljena vprašanja ob podaji prošnje za mednarodno zaščito so razlog za napačno uporabo 2. točke 55. člena ZMZ v konkretnem primeru. Kajti v danih okoliščinah tožena stranka ne more tožniku upravičeno očitati, da je pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, če je navajal okoliščine preganjanja (v Iranu), za katere je menil, da so relevantne in po mnenju sodišča tudi so relevantne, vendar bi jih bilo nujno treba obravnavati v povezavi z okoliščinami možnega preganjanja ali resne škode v primeru vrnitve v Afganistan. O tem pa tožena stranka tožnika ni v ničemer izprašala in teh dejstev ni raziskala na zanesljiv in dovolj celovit način.