TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob delni ugoditvi pritožbi državne tožilke in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi ter kazenski sankciji spremeni tako, da se:

dejanje iz točke I/1 – 3 izreka pravno opredeli kot (eno) kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1,

za kar se obdolžencu po prvem odstavku 196. člena KZ-1

določi kazen

1 (eno) leto zapora.

Nato se obdolžencu po 3. in 4. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1, upoštevaje kot določeni kazen eno leto zapora ter kazen tri mesece zapora za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 (točka II izreka), izreče

enotna kazen

1 (eno) leto in 2 (dva) meseca zapora.

II. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V sodni praksi se je uveljavilo razlikovanje med situacijo, ko je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) obračunal, pa ne plačal, ter med situacijo, ko teh niti obračunal ni, kar se opravi z oddajo REK-1 obrazca. Razlika izhaja iz posledic, ki jih imata taki ravnanji, saj le v primeru neobračunanih (in neplačanih) prispevkov za PIZ delavec izgubi pravico, ki izvira iz neplačanih prispevkov, kar je kvalificirana posledica iz drugega odstavka 196. člena KZ-1.

Pri dejanjih iz tč. I/1 do 3 izreka izpodbijane sodbe gre za eno (kolektivno) kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v temeljni obliki po prvem odstavku 196. člena KZ-1. Obdolženčeva opustitvena ravnanja so bila v vseh treh družbah metodično zastavljena, ciljno usmerjena in so po vsebini tako homogena ter časovno usklajena in kontinuirana, da bi ustvarjanje samostojnega kaznivega dejanja za vsako od družb nasprotovalo tako vsebini historičnega dogodka kot tudi smislu inkriminacije. Sodišče prve stopnje je s pravno kvalifikacijo dejanj kot treh kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 prekršilo kazenski zakon na način iz 4. točke 372. člena ZKP, ki je obdolžencu v škodo. Gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).