TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Osebi, ki je na pogojnem odpustu, ni mogoče odreči izdaje potne
listine po 2. tč. 1. odst. 43. člena zakona o potnih listinah
državljanov SFRJ (Ur. l. SFRJ, št. 30/79), ker ima ta oseba po 91.
členu KZ SFRJ (Ur. l. SFRJ, št. 44/76, 34/84 in 74/87) vse pravice,
ki so določene v ustavi, zakonu, drugih predpisih in samoupravnih
splošnih aktih in lahko pridobiva vse pravice, razen tistih, ki so ji
omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih
pravnih posledic obsodbe, oziroma so ji omejene s posebnimi
zakonskimi določbami o pogojnem odpustu.

V upravnem sporu je sodišče odpravilo odločbo republiškega
sekretariata za notranje zadeve, s katero je drugostopni organ
zavrnil pritožbo tožeče stranke proti prvostopni odločbi. Občinski
sekretariat za notranje zadeve je namreč zavrnil zahtevo tožnika za
izdajo potne listine. Tožena stranka je presodila, da tožnik ne more
dobiti potne listine iz razloga 2. točke 1. odstavka 43. člena zakona
o potnih listinah državljanov SFRJ (Ur. l. SRS, št. 30/79), ker mu je
bila izrečena kazen zapora nad 3 mesece. Kazni še ni prestal, saj
pogojni odpust ne pomeni, da je tožnik kazen že prestal, temveč da jo
prestaja na prostosti. S takšno presojo pa sodišče ni soglašalo in je
odločbo tožene stranke odpravilo. Tožena stranka s sodbo sodišča ni
soglašala in je vložila na Zvezno sodišče zahtevo za izreden preizkus
sodne odločbe po 20. členu zakona o upravnih sporih. Vendar je Zvezno
sodišče zahtevo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče je svojo odločitev utemeljilo z naslednjimi razlogi:
Po 2. točki 1. odstavka 43. člena zakona o potnih listinah
državljanov SFRJ ne dobi potne listine tisti, ki mu je bila izrečena
kazen zapora nad 3 mesece, ne glede na to, ali je sodba postala
pravnomočna ali ne - dokler kazni ne prestane. Ta zadnji stavek
zakona je sodišče drugače razlagalo kot upravni organ. Ker zakon o
potnih listinah državljanov SFRJ nima natančnejših določb, kaj se
šteje za prestano kazen, je bilo treba ta status razlagati s pravili
kazenskega prava in sicer v kontekstu z 91. členom kazenskega zakona
SFRJ (Ur. l. SFRJ, št. 44/76 in 34/84). Po 1. odstavku tega člena
imajo obsojenci po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni zapora ali
mladoletniškega zapora vse pravice, ki so določene v ustavi, zakonu,
drugih predpisih in samoupravnih splošnih aktih in lahko pridobivajo
vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zradi izrečenega
varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe. Po
2. odstavku istega člena pa 1. odstavek velja tudi za tiste, ki so na
pogojnem odpustu, če jim pravice niso omejene s posebnimi zakonskimi
določbami o pogojnem odpustu. Po 91. členu kazenskega zakona SFRJ je
torej obsojenec, ki je kazen prestal, polnopravni državljan in
enakopraven z drugimi. Takšen položaj obsojenca se lahko razlikuje od
položaja neobsojene osebe le zaradi omejitev, ki izhajajo iz
morebitnih pravnih posledic obsodbe ali pa iz omejitev, ki izhajajo
iz izrečenih varnostnih ukrepov. Enak pravni položaj zagotavlja 2.
odstavek 91. člena tudi osebam, ki so na pogojnem odpustu, če jim
pravice niso omejene s posebnimi zakonskimi določbami o pogojnem
odpustu. Ker niti kazenski zakon SFRJ, niti kazenski zakon SRS (Ur.
l. SRS, št. 12/77 in 19/84), niti zakon o potnih listinah državljanov
SFRJ ne omejujejo pravice do potne listine osebam, ki so na pogojnem
odpustu, je sodišče presodilo, da je razlaga tožene stranke, da
tožnik kazni še ni prestal, temveč da jo prestaja na prostosti,
napačna. Poleg tega zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l.
SRS, št. 7/87) ne pozna izvrševanja kazni zapora na prostosti. Ker je
bil tožnik obsojen na kazen zapora, je sodišče zaključilo, da je
tožnik z dnem, ko je bil pogojno odpuščen, kazen prestal v smislu 2.
točke 1. odstavka 43. člena zakona o potnih listinah državljanov
SFRJ.