TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Kazenski postopek se je končal z ustavitvijo zaradi absolutnega zastaranja in ima zato tožnik po določbi 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP pravico do povrnitve škode, ker je bil prisiljen plačati varščino kot milejši in "nadomestitveni" ukrep za pripor.

Zamudne obresti so posledica zamude dolžnika in predstavljajo civilno sankcijo zanjo (prvi odstavek 378. člena OZ). Krijejo lahko sicer tudi škodo, ki je nastala upniku, vendar le tisto, ki mu je nastala zaradi same zamude (primerjaj tudi določilo 380. člena OZ, ki po eni strani upravičuje upnika do zamudnih obresti ne glede na nastanek škode, po drugi strani pa mu daje pravico do polne odškodnine zaradi z zamudo nastale škode, vendar le v presežku do popolne odškodnine - ponovno zgolj zaradi škode, ki je izključno posledica zamude). Tožniku bi torej pripadale, če bi svoj tožbeni zahtevek utemeljil na zamudi pri vračilu varščine. Ker pa ga utemeljuje na podlagi dejstva, da z denarnim zneskom v času položitve varščine ni mogel razpolagati, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.