TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02) se zavrne.

Pravice državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so urejene v Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, se nanašajo na pridobitev statusa stalnega prebivališča in ne na pridobitev državljanstva, kar ureja izpodbijana določba. Namen izpodbijane določbe 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu je bil olajšati naturalizacijske postopke vsem osebam, ki imajo pristno zvezo z RS, to so osebe, ki so imele na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v RS in od tega dne dalje v njej tudi neprekinjeno živele. Glede na navedeno so trditve pobudnikov, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, neutemeljene. Države suvereno določajo naturalizacijske pogoje, s katerimi predpisujejo okoliščine, ki utemeljujejo pristno zvezo med posameznikom in državo. V izpodbijani določbi so okoliščine, ki kažejo na pristno zvezo med prosilcem in RS, določene v pogoju neprekinjenega bivanja. Zato so neutemeljene navedbe pobudnikov, da je takšen pogoj v neskladju z Ustavo. Neutemeljene so tudi navedbe pobudnikov, da je enoletni rok za vložitev prošnje za pridobitev državljanstva na podlagi izpodbijane določbe prekratek. Izpodbijana določba omogoča določenemu krogu oseb, da pridobijo slovensko državljanstvo pod ugodnejšimi pogoji, kot so predvideni z redno naturalizacijo. Zato je zakonodajalec upravičen, da v polju proste presoje časovno omeji to možnost.