TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se deloma ugodi tako, da se v 1. točki sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1313/2020/4 (1312-22) z dne 17. 7. 2020 za besedo „istovetnosti“ odpravi besedilo: „in ugotovitve dejstev, na katerih temelji prošnja, ki ji brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil“.

II. V preostalem se tožba zavrne.

Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami. V tem primeru s spremembo tožnikove izjave glede izgube dokumenta ter z opustitvijo sodelovalne dolžnosti in njegovih prizadevanj, da bi resnično potrdil svojo identiteto.

Ker toženka ni izkazala oziroma utemeljila, da je v tej fazi postopka, pri razgovoru s tožnikom ob oddaji prošnje, izkoristila vse možnosti, da razčisti pravno pomembna dejstva, tudi ni izkazala drugega kumulativnega elementa, vzročne zveze med relevantnimi dejstvi in omejitvijo gibanja. Tako tudi drugo navedeni kumulativni navedeni pogoj ni izpolnjen, posledično pa tudi ne pogoji za omejitev gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.