IZREK
Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.
JEDRO
Oba pritožnika trdita, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolženi I. U. in obdolženi M. F. podaljšalo pripor po vloženi obtožnici, čeprav slednji obtožnice še nista prejeli oziroma jima ni bila vročena in ne vesta česa sta obdolženi, zato smiselno uveljavljata kršitev pravice do obrambe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pritožnika prav, da sodišče prve stopnje po prejemu obtožnice 10.5.2016 ni ravnalo v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZKP, ki določa, da se obtožnica vroči obdolžencu, ki je v priporu v 24-ih urah po prejemu. Prav torej imata, da obtožnica obdolženi I. U. in obdolženi M. F. ni bila vročena v navedenem roku, ampak šele 26.5.2016 oziroma 27.5.2016 (odredba za vročitev obtožnice pa ima datum 23.5.2016) kot potrjujejo spisovni podatki, torej po preteku pritožbenega roka zoper izpodbijani sklep. Pritožnika pa nimata prav, da je bila s tem zagrešena tako huda kršitev kazenskega postopka, ki bi zahtevala ugoditev pritožbam in izpustitev obdolženk na prostost oz., da je bila s tem kršena pravica do obrambe obdolženk, ki bi imela relevanten vpliv na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dejstvo namreč je, da so očitki, ki so naslovljeni na obe obdolženki v vloženi obtožnici povsem enaki tistim, ki so opisani v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave z dne 20.1.2016, glede katerih je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. II Kr 47610/2015 z dne 15. marca 2016, ko je obema obdolženkama podaljšalo pripor do 16.5.2016, ugotovilo, da dokazi izvedeni v preiskavi teh niso omajali. Očitki naslovljeni na obdolženki so vseskozi in od začetka enaki, z njimi sta bili seznanjeni in zagotovljena jima je bila pravica, da se teh očitkov branita.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.