Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike...

340. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS)

Razglašam Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. februarja 2016.

Št. 003-02-1/2016-12

Ljubljana, dne 10. februarja 2016

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZGGLRS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa način gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni gozd) za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi ter ustvarjanje pogojev za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest.

(2)

Ta zakon ureja načela in cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, družbo Slovenski državni gozdovi (v nadaljnjem besedilu: družba), postopke, način in omejitve pri razpolaganju z državnimi gozdovi, način pridobivanja gozdov, način upravljanja državnih gozdov in letno nadomestilo, preglednost poslovanja, proračunski sklad za gozdove, zbiranje in uporabo podatkov, pravico občin do dela letnega nadomestila in druga vprašanja, povezana z gospodarjenjem z državnimi gozdovi.

(3)

Ta zakon se uporablja tudi za druga gozdna zemljišča v lasti Republike Slovenije in zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so z državnimi gozdovi ekološko oziroma funkcionalno povezana in zagotavljajo uresničevanje celovitega gospodarjenja z državnimi gozdovi.

(4)

Ta zakon se ne uporablja za državne gozdove, ki jih imajo v upravljanju drugi upravljavci na podlagi posebnega zakona oziroma podzakonskega predpisa ali jih kot upravljavce stvarnega premoženja države določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.

(5)

Za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki se jim spremeni dejanska raba, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona do njihove odsvojitve ali prenosa gospodarjenja.

2. člen

(izrazi)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

gospodarjenje z državnimi gozdovi pomeni razpolaganje z državnimi gozdovi, upravljanje državnih gozdov ter pridobivanje gozdov;

2.

razpolaganje z državnimi gozdovi pomeni njihovo prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve, ustanovitev služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice na državnih gozdovih ter skrb za pravno urejenost;

3.

pridobivanje gozdov pomeni vsak prenos lastninske pravice na gozdovih na Republiko Slovenijo;

4.

upravljanje državnih gozdov pomeni izvajanje ali oddajo in nadzor nad izvajanjem sečnje in spravila lesa, prevoza gozdnih lesnih sortimentov, opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov, pridobivanja in prodaje gozdnih dobrin, gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter prodajo lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter oddajanje državnih gozdov v najem;

5.

oddajanje državnih gozdov v najem pomeni odplačno oddajo državnega gozda oziroma objektov v njem v najem fizičnim ali pravnim osebam za opravljanje dejavnosti, ki niso neposredno povezane z upravljanjem državnih gozdov, zlasti za namene športnih, kulturnih, turističnih ter rekreativnih prireditev ipd.;

6.

gozdno-lesna veriga pomeni vrednostno verigo, ki povezuje trajnostno, večnamensko in sonaravno upravljanje z gozdovi, predelavo lesa, oblikovanje, proizvodnjo in prodajo lesnih proizvodov ter vse druge panoge, ki temeljijo na lesu.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gozdove.

3. člen

(zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti)

Za gospodarjenje z državnimi gozdovi po tem zakonu se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen v primerih iz tretjega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 23. člena tega zakona.

II. GOSPODARJENJE Z DRŽAVNIMI GOZDOVI

4. člen

(načelo gospodarnosti)

Pri gospodarjenju z državnimi gozdovi je treba ravnati gospodarno, učinkovito in tako, da se uresničujejo cilji iz tega zakona in predpisov, ki urejajo gozdove ter varstvo okolja in ohranjanje narave.

5. člen

(načelo odplačnosti)

Državnih gozdov ni dovoljeno neodplačno odsvojiti ali obremeniti, razen v primerih iz 24. in 25. člena tega zakona.

6. člen

(načelo preglednosti)

Z državnimi gozdovi se gospodari tako, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.

7. člen

(cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi)

Cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi so:

1.

ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov;

2.

prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest;

3.

dolgoročno povečevati površino državnih gozdov;

4.

prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja;

5.

prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij;

6.

na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;

7.

izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

8. člen

(vračanje državnih gozdov v naravi)

Državnih gozdov kot predmeta postopkov vračanja na podlagi zakona, ki ureja denacionalizacijo, zakona, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic, in zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, ni dovoljeno odsvojiti. Z njimi je treba gospodariti tako, da je mogoča njihova vrnitev upravičencem.

III. DRUŽBA SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI

9. člen

(ustanovitev in dejavnost družbe)

(1)

Za gospodarjenje z državnimi gozdovi se ustanovi družba Slovenski državni gozdovi.

(2)

Družba v okviru opravljanja dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja naloge razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov.

(3)

Družba lahko poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo.

(4)

Družba pri svojem poslovanju uresničuje cilje tega zakona.

(5)

Dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena družba financira s prihodki od prodaje lesa, gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov.

10. člen

(poroštvo Republike Slovenije)

(1)

Za organiziranje centrov iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko družba za zagotavljanje osnovnih in obratnih sredstev najema kredite s poroštvom Republike Slovenije.

(2)

Poroštva iz prejšnjega odstavka daje Republika Slovenija pod naslednjimi pogoji:

1.

skupna višina poroštvenih obveznosti iz najetih kreditov obsega vračilo glavnice največ do višine 20.000.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, stroški najetja ter realizacije kredita;

2.

poroštvo se izda za zadolžitev, ki temelji na investicijski dokumentaciji, ki je pripravljena v skladu s predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;

3.

poroštvo se izdaja v višini 80 odstotkov vsake prevzete obveznosti;

4.

poroštvo se lahko izda v roku desetih let od uveljavitve tega zakona;

5.

premija, ki jo plača družba za poroštvo Republiki Sloveniji, je vsaj tako visoka, da ustreza primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih;

6.

krediti, za katere se dajejo poroštva po tem zakonu, morajo biti najeti po obrestnih merah, ki so primerljive obrestnim meram najboljših komitentov;

7.

skupni stroški obravnave, odobritve in izdaje posameznega kredita ne smejo presegati 0,5 odstotkov višine glavnice posameznega kredita;

8.

ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od sedmih let in ne daljša od 25 let;

9.

država bo izpolnila poroštveno obveznost v roku deset delovnih dni po prejemu upnikovega poziva, iz katerega je razvidno, da kreditojemalec navkljub njegovemu pozivu v dogovorjenem roku ni izpolnil zapadle obveznosti;

10.

pred sklenitvijo poroštvene pogodbe s posameznim kreditodajalcem sklene minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za finance, s kreditojemalcem pogodbo o zavarovanju poroštva Republike Slovenije;

11.

poroštvo se izda na podlagi soglasja Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).

(3)

Sredstva za izpolnjevanje poroštvenih obveznosti države za kredit iz prvega odstavka tega člena se za vsako proračunsko obdobje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Izdana poroštva po tem členu se vštevajo v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

(4)

Poroštvene pogodbe z upniki sklepa minister, pristojen za finance.

11. člen

(pravnoorganizacijska oblika in firma družbe)

(1)

Družba Slovenski državni gozdovi je družba z omejeno odgovornostjo.

(2)

Firma družbe je: Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

12. člen

(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe)

Za družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.

13. člen

(ustanoviteljica in družbenica)

Ustanoviteljica in edina družbenica družbe je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo.

14. člen

(skupščina družbe)

Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.

15. člen

(organi družbe)

(1)

Družba ima naslednje organe:

-

skupščino,

-

nadzorni svet,

-

poslovodstvo,

-

strokovni svet.

(2)

Nadzorni svet družbe sestavlja osem članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član), od tega pet predstavnikov ustanoviteljice in trije predstavniki delavcev.

(3)

Strokovni svet je posvetovalni organ poslovodstva družbe. Sestavlja ga deset članov, od tega dva predstavnika lokalnih skupnosti, dva predstavnika organizacij civilne družbe s področja varovanja okolja ter šest predstavnikov strokovnih organizacij in združenj s področja gozdarstva in lesarstva. Naloga strokovnega sveta družbe je svetovanje poslovodstvu v zvezi z doseganjem ciljev tega zakona pri opravljanju nalog gospodarjenja z državnimi gozdovi, zlasti na področju odsvojitve državnih gozdov, pridobivanju gozdov, pripravi poslovnih načrtov ter na področju vzpostavljanja in razvoja gozdno-lesnih verig. Mnenja, predloge in priporočila strokovnega sveta je poslovodstvo dolžno obravnavati in se do njih opredeliti.

(4)

Pristojnosti in naloge organov, podrobnejši postopek in pogoji za imenovanje članov v organe in druga vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uredijo v aktu o ustanovitvi družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

16. člen

(pogoji in postopek za imenovanje članov nadzornega sveta)

(1)

Za člana nadzornega sveta, ki je predstavnik ustanoviteljice, je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:

1.

odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;

2.

njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;

3.

ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;

4.

ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;

5.

ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;

6.

ni član organa vodenja ali nadzora v družbi, v kateri ima družba Slovenski državni gozdovi večinski delež ali prevladujoč vpliv;

7.

ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo Slovenski državni gozdovi ali z njo povezano družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel, razen poslov, v katerih je član nadzornega sveta družbe odjemalec običajnih produktov in storitev te družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.

(2)

Nadzorni svet družbe mora biti sestavljen iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah.

(3)

Vlada imenuje strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena, ki je sestavljena iz strokovnjakov z izkušnjami iz delovanja nadzornih svetov, upravljanja kadrovskih virov in korporativnega upravljanja ter poznavanja področja gozdarstva in lesarstva. Strokovna komisija pripravi merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Strokovna komisija objavi javni poziv za pridobivanje kandidatov za člane nadzornega sveta, izvede postopek ocenjevanja kandidatov ter pripravi predlog primernih kandidatov za člane nadzornega sveta, ki ga posreduje predlagateljem iz četrtega odstavka tega člena.

(4)

Na podlagi predloga kandidatov iz prejšnjega odstavka predlagajo skupščini v imenovanje po enega člana nadzornega sveta:

-

minister, pristojen za gozdarstvo,

-

minister, pristojen za gospodarstvo,

-

minister, pristojen za finance,

-

minister, pristojen za ohranjanje narave in

-

vsakokratna opozicija v državnem zboru.

(5)

Za imenovanje članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.

17. člen

(zagotavljanje integritete in preprečevanje korupcije)

Za poslovodstvo družbe se poleg določb, ki veljajo za poslovodne osebe po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje.

18. člen

(osnovni kapital)

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS)

Časovnica