TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I., II. in IV. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

''I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 44.558,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 25.647,38 EUR od 6.3.2008 do plačila;

- od zneska 9.626,64 EUR od 17.6.2010 do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.7.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.8.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.9.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.10.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.11.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.12.2010 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.1.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.2.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.3.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.4.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.5.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.6.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.7.2011 dalje do plačil;

- od zneska 618,98 EUR od 14.8.2011 dalje do plačila;

- od zneska 618,98 EUR od 14.9.2011 dalje do plačila.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, po katerem je tožeča stranka dolžna toženi stranki od 1.10.2011 plačevati mesečno rento v višini 500,00 EUR, tako da navedeni znesek do vsakega 14. dne v mesecu za tekoči mesec nakaže na osebni račun tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka do plačila.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 665,44 EUR pravdnih stroškov, v 15 dneh.''

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 74,90 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Zastaranje začne teči, ko je tožnik zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Časovni mejnik predstavlja zaključeno zdravljenje, s čemer je postal znan obseg tožnikove škode.

Ker je zastaranje vezano na pravočasno uveljavljanje tovrstne škode in ne na njen nominalni znesek, povišan zahtevek ne bi zastaral niti tedaj, če bi do zvišanja prišlo po preteku triletnega roka.

Če tožnik zatrjuje in te trditve uspe dokazati, da bi zaradi ponujenega napredovanja dejansko zaslužil več, nastala razlika predstavlja pravno priznano škodo, ki jo je tožena stranka kot odgovorna oseba dolžna povrniti.

Škoda zaradi nižjega zaslužka je tožniku začela nastajati takoj po nesreči, ko je nastopil bolniški stalež in je začel prejemati nižje nadomestilo, kot bi bil zaslužek, če bi delal.

Od spremembe zakonodaje v letu 2002 se zamudne obresti priznavajo tudi za čas pred izdajo sodbe, in sicer od dneva zamude. Povedano velja tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.