na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba I Ips 32088/2011-226 - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi – zavrženje kazenske ovadbe – res iudicata – pravnomo...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
6.10.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Ips 32088/2011-226
INTERNA OZNAKA
VS2008131
SENAT, SODNIK
Marko Šorli (preds.), Barbara Zobec (poroč.), dr. Mile Dolenc, mag. Damijan Florjančič, mag. Kristina Ožbolt
INSTITUT VSRS
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi – zavrženje kazenske ovadbe – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – izključen kazenski pregon
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahtevama za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sodbi razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
Zavrženje kazenske ovadbe po 161. členu ZKP nima učinka pravnomočno razsojene stvari.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS je generalnemu državnemu tožilcu predlagal, naj oceni pravilnost ravnanja tožilke, ki je zavrgla kazensko ovadbo zoper obsojenca, vendar samo to dejstvo ni vplivalo na nepristranskost sodnikov, ki so sodili v tej kazenski zadevi, četudi brez te intervencije kazenski postopek zoper obsojence verjetno ne bi stekel.
Če je bilo dovoljenje Državnega zbora Republike Slovenije za začetek kazenskega postopka zoper sodnika dano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje , bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Ker ZKP ne določa, da se sodba na dokaz, ki je bil pridobljen, preden je Državni zbor dal dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper sodnika, ne sme opirati, in ker sodniška imuniteta ni osebna ali človekova pravica sodnika, temveč privilegij, tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Zaslišanje sodnika, četudi kot posamezno preiskovalno dejanje, torej še preden se po določbah ZKP začne sodni kazenski postopek, predstavlja oviro pri opravljanju sodniške funkcije in pomeni grožnjo sodniški neodvisnosti ter posledično terja predhodno pridobitev dovoljenja za kazenski pregon sodnika.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS je generalnemu državnemu tožilcu predlagal, naj oceni pravilnost ravnanja tožilke, ki je zavrgla kazensko ovadbo zoper obsojenca, vendar samo to dejstvo ni vplivalo na nepristranskost sodnikov, ki so sodili v tej kazenski zadevi, četudi brez te intervencije kazenski postopek zoper obsojence verjetno ne bi stekel.
Če je bilo dovoljenje Državnega zbora Republike Slovenije za začetek kazenskega postopka zoper sodnika dano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje , bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Ker ZKP ne določa, da se sodba na dokaz, ki je bil pridobljen, preden je Državni zbor dal dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper sodnika, ne sme opirati, in ker sodniška imuniteta ni osebna ali človekova pravica sodnika, temveč privilegij, tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Zaslišanje sodnika, četudi kot posamezno preiskovalno dejanje, torej še preden se po določbah ZKP začne sodni kazenski postopek, predstavlja oviro pri opravljanju sodniške funkcije in pomeni grožnjo sodniški neodvisnosti ter posledično terja predhodno pridobitev dovoljenja za kazenski pregon sodnika.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.