TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Sodišče je presodilo, da ima ureditev iz 4. člena Uredbe o obdelavi odpadkov v premičnih napravah, na katero je oprta izpodbijana odločitev, podlago v citiranih določbah ZVO-1, saj je zakonodajalec predvidel omejitve ravnanja z odpadki, pri tem pa vladi prepustil, da natančneje in podrobneje uredi z zakonom določena vprašanja glede pravil ravnanja in drugih pogojev za ravnanje z odpadki, vključno s pogoji za pridobitev predpisanih dovoljenj in obratovanje naprav za ravnanje z odpadki. Že na zakonski ravni so torej opredeljena vprašanja, ki naj se podrobneje razčlenijo s podzakonskim predpisom, pri čemer okvir te ureditve nima podlage le v ZVO-1, temveč tudi v drugih omenjenih predpisih ter izhaja iz zakonodaje EU. Sicer pa so tožničine navedbe in ugovori, kot rečeno, ostali presplošni, da bi lahko vodili do drugačne sodne presoje. Očitke o nezakonitosti obravnavane ureditve iz 4. člena Uredbe o obdelavi odpadkov v premičnih napravah in očitke o njeni neustavnosti (kršitvah določb 14., 15., 72., 74., 87., 120. in 153. člena Ustave) sodišče zavrača kot neutemeljene. Pri čemer poudarja, da se v vprašanje, ali je predpisana ureditev bolj ali manj primerna, sodišče ne more spuščati, ampak je to stvar presoje zakonodajalca.