TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar preživninski zavezanec ne sporoči spremembe naslova in
zaposlitve preživninskemu upravičencu, je izmikanje podano le v
primeru, če je mogoče obdolžencu dokazati, da je tako ravnal v
namenu, da bi se izognil dajanju preživnine.

Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine stori, kdor se izmika dajati
preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati. V sodbah je
izmikanje opisano tudi tako, da "obdolženec v izogib uspešni izvršbi
prikriva naslov prebivališča in delovnega mesta". Ob tem se je
pojavilo vprašanje, ali se lahko kaznivo dejanje neplačevanja
preživnine sploh stori le s tem, da obdolženec preživninskemu
upravičencu ne sporoči spremembe naslova in zaposlitve.
Načelno je možno storiti kaznivo dejanje neplačevanja preživnine tudi
s tako opustitvijo. Seveda pa mora sodišče v vsakem takem primeru še
posebno skrbno ugotavljati ne le razloge za spremembo naslova in
zaposlitve, temveč tudi razloge za to, da obdolženec spremembe ni
sporočil preživninskemu upravičencu. Ugotavljati mora tedaj
okoliščine, odločilne za oceno, ali se je obdolženec zavedal
protipravnosti svojega ravnanja, in ali se je res hotel izmikati
preživnini. Le v primeru, če se obdolžencu dokaže, da spremembe ni
sporočil v namenu, da bi se izognil plačevanju preživnine, ga lahko
sodišče spozna za krivega.