TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolžene A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na podlagi četrtega odstavka 492. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kazenski postopek zoper

obdolženo A. A., hči B. in C., rojeno 000 v ..., EMŠO 000, stanujočo ...,

ker je neupravičeno vstopila v tuje stanovanje in upravičencu na drug način onemogočila njegovo uporabo s tem,

ko je dne 15. 5. 2013 v K. potem, ko je bila stanovanjska hiša na naslovu K. po sklepu sodišča prisilno izpraznjena, A. pa izseljena, brez dovoljenja lastnika D. D. razbila okno, vstopila v stanovanjsko hišo na navedenem naslovi in se vanjo ponovno vselila, s čimer je lastniku onemogočila njeno uporabo, pri čemer pa zaradi paranoidne shizofrenije in blodnjavosti ni mogla imeti v oblasti svojega ravnanja,

s čimer je storila dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1,

ustavi.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca D. D. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 141. člena KZ-1 je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta. Sodišče prve stopnje je zato kršilo kazenski zakon v obdolženkino škodo, ko ji je izreklo varnostni ukrep, za izrek katerega niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon (kršitev kazenskega zakona v vprašanju, ali je bila z odločbo o varnostnem ukrepu prekršena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP)).