TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je v korist upnika A. A. dovoljena izvršba zaradi izterjave zneska nad 149,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila, in sicer v razmerju do dolžnika B. B. v znesku nad 74,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila in v razmerju do dolžnice C. C. v znesku nad 74,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila, ter v delu, v katerem je v korist upnice D. D. dovoljena izvršba zaradi izterjave terjatve nad 149,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila, in sicer v razmerju do dolžnika B. B. v znesku nad 74,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila in v razmerju do dolžnice C. C. v znesku nad 74,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2007 do plačila, ter se predlog za izvršbo v tem obsegu zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu I. točke izreka ter II. točki izreka potrdi.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Iz vsebine predložene sodne poravnave izhaja, da so z njo rešeni zahtevki, ki se nanašajo na plačilo kupnine in prenos lastninske pravice, določilo sodne poravnave, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pa se že po naravi stvari lahko nanaša le na stroške, o katerih do njene sklenitve še ni bilo pravnomočno odločeno. Drugačna razlaga bi pomenila poseg v pravnomočno razsojeno stvar, do česar s sodno poravnavo ne more priti samodejno. Če naj bi se štelo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala, bi se stranki v sodni poravnavi o navedenem morali izrecno dogovoriti. Določbe sodne poravnave, ki po naravi predstavlja pogodbo, so namreč jasne, jasna pogodbena določila pa ne terjajo oziroma ne dopuščajo razlage, temveč se uporabljajo tako, kot se glasijo.

Solidarnost upnikov se ne domneva. Za obstoj solidarnosti je vedno potreben poseben pravni temelj, torej zakon ali dogovor strank. Za dovolitev izvršbe na način, da upniki terjatev izterjujejo solidarno na upniški ali dolžniški strani, je nujen predpogoj, da je solidarna obveznost jasno določena v izreku izvršilnega naslova. Če temu ni tako, se šteje, da se deljiva terjatev razdeli, in sicer po enakih delih, če ni drugače določeno. Na to, ali je terjatev zajeta v izvršilnem naslovu in kakšna je ta terjatev oziroma obveznost (solidarna ali deljiva), mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.