TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojeno S. V. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je drugemu zato, da bi ga ustrahovala in vznemirila, resno zagrozila, da bo napadla njegovo življenje in telo s tem, da je

dne 28. 11. 2011 v Ljubljani v pismu, naslovljenem na N. S. in A. S. zagrozila: "Vi ste "morilci" najinih treh otrok. Če oni čez pol leta ostanejo na cesti, brez sredstev za življenje, verjemite, da bo tisti, ki nam je naredil milijonsko škodo in nam uničil družino in družinsko podjetje, odgovarjal!",

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 7. členom KZ-1.

II. V okviru pogojne obsodbe določena kazen za drugo kaznivo dejanje ostane nespremenjena, prav tako preizkusna doba, enotna kazen pa se ne določi.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika, nastali v zvezi z oprostilnim delom sodbe, bremenijo proračun.

IV. V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Da so zakonski znaki pri kaznivem dejanju grožnje izpolnjeni, ne zadošča, da se je oškodovanec počutil ogroženega. Iti mora za dejanje, ki je glede na njegovo naravo in intenziteto objektivno zmožno povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca.

Obsojenka je z zapisom o tem, da je njen soprog nepredvidljive narave in da ne želi, da bi pristal v zaporu, udejanjila zakonske znake kaznivega dejanja grožnje. Jasen je namreč namig, da bi bila zaporna kazen lahko obsojenkinemu možu izrečena zaradi dejanj, ki bi ogrozile življenje in telo oškodovancev.

Utemeljeno pa vložnik opozarja, da del pisma, v katerem obsojenka oškodovanca označi za "morilca" njenih otrok in ju opozarja, da bosta odgovarjala, če se bodo ti znašli na cesti, ne pomeni grožnje v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1.