IZREK
I. Tožba se zavrže.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
JEDRO
Iz nobene od določb ZRTVS-1 ne izhaja, da bi bilo imenovanje v Nadzorni svet RTV Slovenija posameznikova pravica, članstvo v Nadzornem svetu pa izvrševanje te pravice. Prav tako iz določb zakona ne izhaja, da bi bilo pravica imenovanje svojega člana v Nadzorni svet s strani posamezne politične stranke, v okviru kvote 5 članov Državnega zbora (ki je v konkretnem primeru tožena stranka). To pomeni, da tožnica kot politična stranka, ki je neuspešno predlagala imenovanje neizbrane kandidatke v Nadzorni svet, zaradi zatrjevanega nezakonitega ravnanja Državnega zbora ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo sporne odločitve z izpodbojno tožbo v upravnem sporu. S to odločitvijo namreč ni bilo odločeno o nikakršni njeni materialnopravno določeni pravici niti o kakšni tožnici lastni pravni koristi in tako pri izpodbijanem sklepu ne gre za dokončni posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi oziroma v njen pravni položaj, niti kolikor aktivno legitimacijo za tožbo uveljavlja kot domnevna zastopnica neizbrane kandidatke (katere pooblastilo za zastopanje v tem sporu sicer tožbi ni priloženo niti ni neizbrana kandidatka navedena v tožbi kot morebitna (so)tožnica v tem upravnem sporu sporu). Glede na navedeno izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt v smislu 3. odstavka 2. člena ZUS-1, niti ne gre za akt, za katerega bi zakon izrecno določal, da je zoper njega dopustno uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zakonodajalec je kot enega izmed formalnih pogojev (procesnih predpostavk) za odločanje o predlagani začasni odredbi določil obstoj dopustne tožbe. Ta procesna predpostavka v obravnavanem primeru ni podana, zato je sodišče zavrglo tudi predlog tožnice za izdajo začasne odredbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.