TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar med postopkom za delitev stvari (118. - 127. člen zakona o
nepravdnem postopku, ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86) udeleženec odsvoji
svoj solastninski delež osebi, ki ni solastnik, se postopek dokonča z
njim - kolikor drugi udeleženci ne privolijo v to, da namesto njega
vstopi v postopek pridobitelj njegovega deleža (1. in 2. odstavek
195. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Pridobitelj solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim
postopkom, je oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno
odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Zato se ima pravico
udeležiti postopka za delitev stvari tudi v primeru, ko ni vstopil
namesto svojega pravnega prednika.

Med nepravdnim postopkom za delitev stvari lahko pride do spremembe
lastništva posameznih solastninskih deležev zaradi različnih razlogov
in na različne načine. Solastnik lahko umre, njegov solastninski
delež podedujejo njegovi dediči. Solastnik lahko enemu ali nekaterim
drugim solastnikom podari svoj solastninski delež. Solastnik lahko
enemu ali nekaterim drugim solastnikom svoj solastninski delež proda,
oziroma si z njimi delno razdeli solastno stvar, tako da dobi svoj
delež izplačan (3. odstavek 122. člena ZNP). Vsii ti primeri sicer
lahko povzročijo zastoj v postopku (npr. do konca zapuščinskega
postopka po umrlem solastniku), ne morejo pa povzročati pravnih
zapletov.
Edino primer (odplačne ali neodplačne) odsvojitve solastninskega
deleža osebi, ki ni solastnik, med postopkom za delitev solastne
stvari narekuje razlago ustreznih, v tem načelnem pravnem mnenju
citiranih določb. Pomembno je namreč, da se pri delitvi stvari
upoštevajo upravičeni interesi solastnikov tako v primeru fizične
delitve stvari (1. odstavek 122. člena ZNP), kakor tudi v primeru, da
en solastnik prevzame stvar in izplača drugim solastnikom vrednost
njihovih deležev (3. odstavek 122. člena ZNP). Torej je pomembno, kdo
so solastniki. Načelno pravno mnenje rešuje problem tako, da z
odsvojitvijo svojega solastninskega deleža osebi, ki dotlej ni bila
solastnik, med postopkom za delitev stvari posamezni solastnik ne
more spraviti drugih solastnikov brez njihovega pristanka v drugačen
položaj, predvsem ne v slabši položaj, kakor bi ga imeli, če bi do
konca postopka ostal solastnik.
V primeru, ko se bo v obravnavani procesni situaciji postopek za
delitev stvari dokončal s prejšnjim solastnikom (ob udeležbi novega
solastnika, če bo to zahteval), bo treba le izrek sklepa ustrezno
prilagoditi posebnosti procesne situacije. Za ilustracijo: v
najpreprostejšem primeru delitve dveh stvari (I in II), ki sta v
solasti dveh solastnikov (A in B), bo ob fizični delitvi treba
odločiti, da A dobi v last tudi B-jev solastninski delež na stvari I,
B pa dobi v last tudi A-jev solastninski delež na stvari II -
namesto, da bi bil izrek delitvenega sklepa običajno
preprost (A dobi v izključno last stvar I, B pa dobi v
izključno last stvar II).
Razlogi za stališče, da ima novi solastnik vselej položaj udeleženca
v postopku, so očitni. Razlog, da se načelno pravno mnenje omejuje na
postopek za delitev stvari, pa je v 130. členu ZNP: v postopku za
delitev skupnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe postopka
za delitev stvari v solastnini. Pravila obeh postopkov torej niso
istovetna. Del posebnosti je razviden iz 2. odstavka 128. člena ZNP.
Drugi razlogi, zaradi katerih je potrebno vselej - torej tudi v
situaciji, ki jo obravnava načelno pravno mnenje - paziti na
posebnosti pravnega režima skupnega premoženja, ki se izražajo tudi
ob njegovi delitvi, pa so razvidni iz materialnopravnih predpisov
(družinske zakonodaje za najpogostejši primer skupnega premoženja
zakoncev).