TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati 1.000,00 EUR sodne takse.

Vprašanje, ali je bila preiskava vozila, ki ga je vozil obsojenec, opravljena zakonito, je treba presojati z vidika predpisov, ki so v kritičnem času urejali delovanje policije na mejnem prehodu in predpisov, ki so urejali carinski nadzor.

Po navedeni ureditvi lahko policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, opravijo pregled prevoznega sredstva in v primeru suma prevoza prepovedanih predmetov tudi preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča. Enako velja za carinske organe v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe. Takšno ravnanje mejnih policistov in carinikov tako samo po sebi ne pomeni kršitve določb 214., 215. in 219. člena ZKP.

Kot je bilo že pojasnjeno, za pregled vozila po ZNDM-2A zadošča zelo nizek dokazni standard - sum. Takšnemu dokaznemu standardu pa je bilo vsekakor zadoščeno z zaznavo izkušenega obmejnega policista, ki se je v skladu s svojimi pooblastili, po oceni obeh nižjih sodišč za natančen pregled vozila odločil na podlagi informacij, ki jih je pridobil od kriminalista iz Ljubljane in dejstva, da je na sredinski konzoli obsojenčevega vozila opazil razstavljen telefon, kar ga je zmotilo, saj je glede na izkušnje vedel, da je v takšnih primerih vedno nekaj narobe. Glede na to, da je bil podan sum kot potreben dokazni standard za preiskavo vozila, je po presoji Vrhovnega sodišča zato razumna ocena v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je bila policistova odreditev preiskave vozila skladna z določbami ZNDM-2A in tudi mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo mejne policiste pri opravljanju nadzora prehoda meje. Okoliščina, da je bil mejni policist pred opravo mejne kontrole s strani kriminalista iz Ljubljane opozorjen, da naj opravi pregled vozila Mercedes iz določenega registrskega območja, pri čemer pa mu niso bili posredovani nobeni podatki o obsojencu, ravno tako ne o tovoru, torej o tem, da se v vozilu nahaja prepovedana droga, niti za kakšno kaznivo dejanje naj bi šlo, po oceni Vrhovnega sodišča ne pomeni, da policist v zvezi s konkretnim vozilom in morebiti vsemi ostalimi vozili, ki so ustrezali opisu kriminalista iz Ljubljane, ne bi smel več postopati po ZNDM-2A, temveč da bi moral za preiskavo vsakega takšnega vozila pridobiti odredbo za hišno preiskavo. V nasprotnem primeru bi bilo delo mejnih policistov, ki zajema nadzor zunanje „schengenske“ meje, skoraj povsem onemogočeno, saj ti navkljub obstoju drugih sumljivih okoliščin, na podlagi katerih lahko izvršujejo svoja pooblastila, namenjena nadzoru meje, teh ne bi smeli izvrševati, če za ukrepanje po določbah ZKP ne bi imeli dejanske podlage kot je bilo to tudi v konkretnem primeru.