TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, torej, da jih ni prezrlo.

Metodološki napotek iz 8. člena ZPP določa, da je potrebno vse nasprotujoče si indice in dokaze soočiti, pretehtati in obrazložiti, katerim je sodišče pripisalo večjo težo in zakaj. Šele na podlagi takšne analitično-sintetične dokazne ocene je torej (lahko) zadoščeno zahtevi po objektivni preverljivosti sodne odločbe.

Sodišče prve stopnje je pogostost epizod opijanja zapustnika baziralo zgolj na izpovedbi ene priče, ki je obenem (po številčnosti epizod) ustrezala izpovedbi tožnice. Nasprotno pa se ni (zadostno) opredelilo do izpovedb preostalih 11 prič, ki so vse izpovedale, da so zapustnika večkrat srečevale opitega ter mu tudi same pomagale do stanovanja. Že samo število prič, ki so izpovedale o lastni izkušnji pomoči zapustniku v stanju opitosti, kaže na to, da je bil zapustnik v takšnem stanju pogosteje kot zgolj štirikrat v zadnjem letu. V luči ugotavljanja enega izmed odločilnih dejstev obstoja zunajzakonske skupnosti – skupnega bivanja, so takšne (predvsem številne) izpovedbe prič lahko pravno relevantne in jih je potrebno skrbneje oceniti.