TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

- v prvem odstavku I. točke izreka tako, da se znesek, ki ga je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki, zniža na 10.107,20 EUR (namesto 11.407,20 EUR), višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 1.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2018 do plačila pa se zavrne;

- v II. točki izreka tako, da se znesek stroškov postopka, ki ga je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki, zniža na 1.245,47 EUR (namesto 1.588,73 EUR).

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 34,88 EUR, v primeru zamude izpolnitvenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V skladu s 45. členom ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in dolžnosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja ZVZD-1. Temeljno načelo ZVZD-1 je, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in mora v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo stopnjo varnosti pri delu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1).Tožena stranka kot delodajalec, ki se profesionalno ukvarja z urjenjem vojakov, bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti izkazati večjo skrbnost od običajne. Tožena stranka je tista, ki bi morala v konkretnem primeru izvajati redne preglede pehotnih ovir v vojašnici in te ovire tudi ustrezno in redno vzdrževati. Gre za razumne varnostne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja delavcev - vojakov in preprečevanje njihovih poškodb.

Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, v načelu predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za ugotovitev njegovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju je opravljati delo po navodilih delodajalca (33. in 34. člen ZDR-1). Poleg tega tožnik, ki ni usposobljen za preverjanje kakovosti protizdrsne podlage na ovirah, ni mogel sam oceniti, ali je premaz obrabljen. Ker se posledično tožnik ni zavedal in se niti ni mogel zavedati nevarnosti zdrsa pri izvedbi vaje, ni bilo od njega mogoče zahtevati, da bi izdani ukaz izvedbe vaje odklonil. Njegov soprispevek iz navedenega razloga tako ni podan.