TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi državne tožilke in deloma pritožbi obtoženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

- izrečena zaporna kazen zviša na 3 (tri) leta;

- določen dnevni znesek denarne kazni zniža na 4,00 EUR, izrečena denarna kazen pa zniža na 400,00 EUR;

- izreče stranska kazen izgona tujca iz države za čas 2 (dveh) let, pri čemer se trajanje izgona šteje od dneva pravnomočnosti sodbe, čas prebit v zaporu pa se ne všteje v čas trajanja te kazni;

- na podlagi 73. člena KZ-1 vzame zaseženi mobilni telefon znamke Samsung z vstavljeno SIM kartico.

V ostalem se pritožba obtoženčevega zagovornika kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Državna tožilka ima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP s tem, ko je pri izreku zaporne kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje podlago za omilitev zaporne kazni navedlo 2. točko drugega odstavka 51. člena KZ-1, po kateri se sme omiliti kazen storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, državna tožilka v obtožnici, niti na predobravnavnem naroku ali naroku za izrek kazenske sankcije ni predlagala omilitve kazni, ampak je predlagala izrek zaporne kazni v trajanju treh let, zato je sodišče prve stopnje, ko je obtožencu omililo kazen na zgoraj navedeni pravni podlagi, zagrešilo očitano kršitev.

Res je obtoženec krivdo priznal in obžaloval kaznivo dejanje ter navedel, da je kaznivo dejanje storil v stiski, vendar so to olajševalne okoliščine, ki vplivajo le na tehtanje, ali naj bo kazen manjša (upoštevajoč razpon predpisane zaporne kazni od 3 do 10 let). Ker pa so podane tudi obteževalne okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in te vplivajo na tehtanje, ali naj bo kazen večja (drugi odstavek 49. člena KZ-1), tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je omililo zaporno kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Ker je državna tožilka predlagala izrek najnižje predpisane kazni, to je tri leta zapora, je pritožbeno sodišče njenemu predlogu sledilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.