TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20) v delu, ki se nanaša na zemljišče s parcelno številko 1367/26, k. o. Oltra, ni v neskladju z Ustavo in zakonom.   Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

Neskladnosti občinskega prostorskega akta z zakonom, ki ureja postopek priprave in sprejetja tega akta, ni mogoče utemeljiti z razlogi, ki pomenijo nestrinjanje z vsebinskimi razlogi za spremembo namenske rabe zemljišča. Ti razlogi so upoštevni pri presoji z vidika pravice do zasebne lastnine. Zemljišče zgolj takrat šteje za zazidljivo, ko so merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor s prostorskimi akti v taki meri določeni, da bi pobudnik lahko začel pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo gradnjo tistih objektov, ki jih občinski prostorski načrt dopušča, in na njegovi podlagi vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Izvajanje prostorskega načrtovanja zemljišča in določitev namenske rabe konkretnim zemljiščem zaradi racionalne rabe zemljišč ter ohranjanja kmetijskih zemljišč in krajinske krajine je v javnem interesu. Sprememba namenske rabe zemljišča iz zazidljivega v nezazidljivo pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine. Pri presoji sorazmernosti posega v pravico do zasebne lastnine je treba upoštevati, da ima lokalna skupnost pri urejanju prostorskega načrtovanja široko polje proste presoje, ki je širše kot v zadevah, ki se nanašajo zgolj na varstvo civilnih pravic. Vendar mora lokalna skupnost tudi v tem primeru ohraniti pravično ravnovesje med splošnim interesom in pravico posameznika do mirnega uživanja premoženja. Obstajati mora razumno razmerje sorazmernosti med koristmi, ki jih ukrep zasleduje, in prikrajšanjem, ki ga na drugi strani pomeni za lastnika nepremičnine.