na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1349/2018, stran 4431 DATUM OBJAVE: 26.4.2018
VELJAVNOST: od 1.1.2019 / UPORABA: od 1.1.2019
RS 30-1349/2018
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 20.7.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1349. Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
o razglasitvi Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
Razglašam Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. aprila 2018.
Št. 003-02-4/2018-3
Ljubljana, dne 25. aprila 2018
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV (ZSVI)
O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV (ZSVI)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida ali invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalid) osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje, pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo.
2. člen
(namen zakona)
(1)
Namen tega zakona je ustvarjati pogoje za čim enakopravnejše in enakovrednejše življenje oseb iz prejšnjega člena ob najširši družbeni podpori vseh, ki se z njimi na kakršen koli način srečujejo.
(2)
Republika Slovenija zagotavlja invalidom po tem zakonu pravico do socialno varstvenih storitev (vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo) po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
(3)
Zaradi spodbujanja razvoja in za izenačevanje možnosti invalidov Republika Slovenija spodbuja čim samostojnejše življenje in socialno vključevanje invalidov v skupnost, omogoča izvajanje inovativnih programov in usposabljanj za invalide, ki jih lahko izvajajo fizične ali pravne osebe ne glede na njihov pravni status, ki imajo pridobljena znanja s področja invalidnosti. Izvajanje programov in usposabljanj mora biti neprofitno.
(4)
Izvajalci inovativnih programov in usposabljanj za invalide ter izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti morajo skrbeti za pravilno, kakovostno in varno izvajanje programov in storitev ter biti za svoje delo ustrezno usposobljeni.
(5)
Republika Slovenija sofinancira izvajanje inovativnih programov in usposabljanj iz prejšnjega odstavka v okviru zagotovljenih proračunskih možnosti.
3. člen
(status invalida)
(1)
Status invalida po tem zakonu pridobijo polnoletne osebe:
-
z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju,
-
z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,
-
gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti,
-
z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
-
najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.
(2)
Pogoj za pridobitev statusa invalida je, da je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali v primeru, če se oseba šola, najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjema so osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, osebe z avtističnimi motnjami in gluhoslepe osebe, pri katerih invalidnost lahko nastane tudi pozneje, vendar pred prvo zaposlitvijo oziroma, če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic.
(3)
Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena je pogoj za pridobitev statusa invalida po tem členu še, da:
-
so državljani Republike Slovenije ali
-
so tujci s stalnim prebivališčem ali dovoljenjem za prebivanje v Republiki Sloveniji.
4. člen
(postopek pridobitve statusa)
(1)
Vlogo za pridobitev statusa invalida po tem zakonu lahko upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče invalida. Vlogi priloži zadnjo odločbo o usmerjanju, ki jo je izdal organ, pristojen za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, odločbo centra za socialno delo o priznani pravici do dodatka za nego otroka ali mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
(2)
Če je iz odločbe ali mnenja iz prejšnjega odstavka nedvomno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, center za socialno delo izda odločbo o priznanju statusa invalida po tem zakonu.
(3)
Če iz odločbe ali mnenja iz prvega odstavka tega člena ni jasno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa invalida po tem zakonu, center za socialno delo pridobi izvedensko mnenje Univerzitetnega inštituta Republike Slovenije – SOČA. Mnenje Univerzitetnega inštituta Republike Slovenije – SOČA je podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida po tem zakonu.
II. DENARNI PREJEMKI
5. člen
(nadomestilo)
(1)
Invalid, ki je pridobil status invalida po tem zakonu, ima pravico do nadomestila za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, ki mu omogoča enakovredno življenje in prebivanje v skupnosti. Ne glede na premoženjsko stanje upravičenca do nadomestila je višina nadomestila enaka seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini.
(2)
O pravici do nadomestila odloči center za socialno delo.
(3)
Če invalid sklene delovno razmerje, se mu nadomestilo izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom neto minimalne plače.
(4)
Ko invalidu delovno razmerje iz kakršnega koli razloga preneha, ima znova pravico do nadomestila v polnem znesku.
(5)
Invalid pridobi pravico do nadomestila, ko dopolni 18 let, osebe iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona pa od prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi statusa invalida po tem zakonu.
6. člen
(dodatek za pomoč in postrežbo)
(1)
Invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ima poleg pravice do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če nima pravice do dodatka za isti namen po drugih predpisih.
(2)
Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od tega, koliko pomoči druge osebe invalid potrebuje.
(3)
Izvedenski organ po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na zaprosilo pristojnega centra za socialno delo poda mnenje o potrebni pomoči druge osebe.
(4)
V primeru pritožbe poda mnenje organ druge stopnje, po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(5)
Višina dodatka za pomoč in postrežbo se odmeri po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
7. člen
(izplačevanje denarnih prejemkov)
Nadomestilo za invalidnost iz 5. člena tega zakona in dodatek za pomoč in postrežbo iz 6. člena tega zakona izplačuje ZPIZ.
8. člen
(družinska pokojnina in družinska invalidnina)
(1)
Invalid, ki je prejemnik nadomestila in pridobi pravico do družinske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali do družinske invalidnine po predpisih, ki urejajo vojne invalide, je upravičen do delnega nadomestila, kadar je družinska pokojnina oziroma družinska invalidnina nižja od nadomestila in sicer za razliko od višine družinske pokojnine oziroma družinske invalidnine do višine nadomestila.
(2)
ZPIZ invalidu, ki mu je z odločbo ZPIZ-a priznana družinska pokojnina za nazaj in je prejemal nadomestilo, za nazaj izplača le razliko med višino izplačanih nadomestil in družinsko pokojnino.
9. člen
(pritožba)
(1)
Zoper odločbo iz 4., 5., in 6. člena tega zakona je dovoljena pritožba.
(2)
O pritožbah odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.