TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je tožena stranka s tem, ko je pred izvršitvijo sklepa št. 2142-496/2016/7 (1313-08) z dne 14. 6. 2016 o predaji tožnika Hrvaški, tožniku z dnem 14. 11. 2017 prenehala zagotavljati materialne pogoje za sprejem in zdravstveno varstvo skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/2016) in Direktivo 2013/33/EU (Uradni list EU, št. L 180/96, 29. 6. 2013), kršila pravico do človekovega dostojanstva iz 1. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma iz 34. člena Ustave. Tožena stranka mora nemudoma po pravnomočnosti tega sklepa odpraviti nezakonito stanje.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Ker po ZMZ-1 in tudi po 1. odstavku 26. člena Direktive o sprejemu/2013 za začetek prenehanja pravic prosilca za mednarodno zaščito, ki je v postopku predaje po Dublinski uredbi/2013, ni predvidena izdaja posebnega upravnega akta, ima tožnik prav, da zoper zatrjevane kršitve pravic nima drugega učinkovitega sodnega varstva, kot tožbo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1.

Sodišče EU v zadevi CIMADE obravnava tudi institut "pravice ostati v državi članici" v kontekstu Dublinske uredbe/2003, in pojem dokončne odločitve ne veže na dokončno odločitev o tem, da država ne bo obravnavala prošnje, ampak jo veže na akt "dejanske predaje" prosilca za azil. Pojem "dokončne odločitve" iz člena 2.b) Direktive o sprejemu/2013 in iz člena 2.c) Dublinske uredbe/2013 je treba razlagati v smislu odločitve o dejanski predaji.

V tožnikovo pravico do varstva človekovega dostojanstva je bilo poseženo z odtegnitvijo materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno oskrbo.