TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga je bistvena ugotovitev, da je zaradi spremembe organizacije pri toženi stranki delo tožnika postalo nepotrebno.

Zagotavljanje finančnih sredstev za posamezna delovna mesta in sistematizacija je v pristojnosti delodajalca. Delodajalec lahko naloge dveh delovnih mest po lastni presoji združi v eno delovno mesto. V zvezi s tem je treba izhajati iz materialnopravnega izhodišča, da sodišče ne more presojati smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo.

Zatrjevanje tožene stranke, da ni bilo možnosti za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji, je sodišče preizkusilo z zaslišanjem priče, ki je izpovedala, da ni bilo prostih delovnih mest, na katerih bi ga lahko zaposlila. Če je tožnik menil drugače ali če so obstajala še kakšna druga delovna mesta, kjer bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi določno zatrjevati. Ne zadošča zgolj trditev, da so na voljo delovna mesta, ki so določena v sistematizaciji. Dokazno breme glede izpolnitve dolžnosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR je res na delodajalcu, vendar mora tudi delavec zatrjevati, da je delodajalec imel prosta ustrezna delovna mesta in katera bi to lahko bila. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena na drugo stranko, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.