TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 4. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 90/98, 6/99, 61/2000, 64/2000, 91/2000, 59/02, 18/03, 30/03 - ur.p.b., 35/03, 78/03, 84/04 in 44/05) se zavrne. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 76/2003 z dne 13. 1. 2004 se ne sprejme.

Določbe 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zavarovanim osebam zagotavlja tudi pravico do zdravljenja v tujini in plačilo stroškov tega zdravljenja v določeni višini, ni mogoče razumeti tako, da je s tem ta pravica zavarovanim osebam že brezpogojno zagotovljena. Zavarovane osebe uveljavljajo pravice po navedeni določbi na način in v postopkih, ki jih predvideva Zakon, in natančneje urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navedeno pomeni, da lahko zavarovana oseba pravico do zdravljenja v tujini uveljavlja le v določenem postopku, v katerem pooblaščeni zdravnik ugotavlja, ali ta oseba izpolnjuje pogoje za uveljavitev te pravice. Če ugotovi, da zavarovana oseba pogoje izpolnjuje, njeni zahtevi ugodi, v nasprotnem primeru jo zavrne. To nedvomno izhaja že iz zakonske ureditve. Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da so mu Pravila omejila pravico do zdravljenja v tujini in da so zato v neskladju z načelom legalitete. Pritožnik le s ponavljanjem navedb in izražanjem nestrinjanja z odločitvijo sodišč in upravnih organov ne more utemeljiti ustavne pritožbe. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.