TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka spremni tako, da njen izrek sedaj v celoti pravilno glasi:

»I. Toženka je dolžna plačati tožniku 10.210,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2017 do plačila, vse v roku 15 dni.

II. V presežku se tožbeni zahtevek tožnika zavrne.

III. Zavrne se tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi, ki glasi:

»Ugotovi se, da je Sporazum o prevzemu obveznosti za plačilo dolga z dne 15. 6. 2010, ki sta ga sklenila tožnik F. J., L. cesta 4, P. kot upnik in toženka M. N., P. 18b, O. kot prevzemnica/sodolžnica, ničen.«

IV. Tožnik je dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 527,19 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.«

II. Pritožba tožnika v presežku ter pritožba toženke se zavrne in se v preostalem še izpodbijanem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Glede na dikcijo 2.1 točke spornega sporazuma v zvezi s 1. točko tega sporazuma je sodišče prve stopnje pravilno zaznalo, da določilo 2.1 točke sporazuma ni povsem jasno in je zato utemeljeno iskalo skupen namen, ki sta ga ob sklenitvi sporazuma zasledovali obe pravdni stranki (drugi odstavek 82. člena OZ). Obseg pristopnikove odgovornosti in s tem njegova obveznost namreč ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika. Pravilna uporaba materialnega prava, ne glede na to, da so zakonske zamudne obresti začele teči že pred uveljavitvijo OZ dne 1. 1. 2002 (ustavna odločba U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006), pri čemer do tega dne glavnice še niso presegle (ustavna odločba Up-699/05-22 z dne 5. 7. 2007), pa narekuje omejitev teka zamudnih obresti do višine glavnice skladno z določbo takrat veljavnega 376. člena OZ. Po citirani določbi so obresti (pogodbene in zamudne) nehale teči, ko je vsota zapadlih pa neplačanih obresti dosegla glavnico.