TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pisanje, ki ga je treba vročiti naslovniku v Avstriji, se lahko
pošlje zaprošenemu sodišču v Avstrijo zaradi vročitve v slovenskem
jeziku. Šele v primeru, če naslovnik v Avstriji takšne vloge noče
sprejeti, postopa naše sodišče zaradi pribave prevoda v nemščino z
njo kot z vlogo, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko
obravnavala (109. člen ZPP in 14. člen Pogodbe o vzajemnem pravnem
prometu z republiko Avstrijo - Uradni list SFRJ - dodatek: Mednarodne
pogodbe in sporazumi - št. 8/55).

Ker tožeča stranka - jugoslovanska oseba - ni v roku, ki ga je
določilo sodišče, predložila sodišču prevoda tožbe in spremnega
dopisa v nemščino zaradi njene vročitve toženi stranki - avstrijski
osebi - po diplomatski poti, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo,
sklicujoč se pri tem na 4. odstavek 109. člena ZPP.
Na pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve
stopnje razveljavilo iz sledečih razlogov:
Po 184. členu ZPP se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč
tujim sodiščem po diplomatski poti, če ni z mednarodno pogodbo
določeno drugače. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku
zaprošene države, ali pa mora biti priložen njihov prevod v tem
jeziku. Jugoslavija pa je 16.12.1954 sklenila z republiko Avstrijo
pogodbo o vzajemnem pravnem prometu, ki je stopila v veljavo
13.12.1955. Določilo 1. odstavka 14. člena omenjene pogodbe je sicer
enako določilu 184. člena ZPP. Drugi odstavek 14. člena omenjene
pogodbe pa določa: če pisanje ni sestavljeno v jeziku zaprošenega
sodišča, niti ni priložen prevod na ta jezik (1. odstavek), se
zaprošeno sodišče omeji na to, da dostavi pisarnje prejemniku, če ga
je ta voljan sprejeti. Iz tega sledi, da lahko sodišče pošlje pisanje
po diplomatski poti prejemniku v Avstrijo tudi v slovenščini. Šele,
če bi ta sprejem takšnega pisanja odklonil, bo lahko sodišče
absolutno zahtevalo prevod pisanj v nemščino, in če njegovi zahtevi v
določenem roku ne bo ugodeno, postopalo v smislu 4. odstavka 109.
člena ZPP.