TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna nerazdelno plačati toženim strankam pravdne stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v višini 1.664,00 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Sodišče prve stopnje ni ravnalo ekonomsko smotrno, ko je brez potrebe izpeljalo obširen dokazni postopek s postavitvijo izvedenke zaradi ugotavljanja prvotoženčeve poslovne sposobnosti, nato pa se pri odločanju o izbrisni tožbi materialno pravno pravilno ukvarjalo le z vprašanjem aktivne legitimacije zanjo, tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa nato moralo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa je tudi za preizkus revizije bistvena sama pravnomočna odločitev, ki se pravilno osredotoča na razrešitev odločilnih procesnih in materialnopravnih predpostavk za uveljavljene tožbene zahtevke. Zato v ravnanju sodišča prve stopnje, ki sicer predstavlja kršitev načela ekonomičnosti postopka v smislu določbe prvega odstavka 11. člena ZPP, ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano pravnomočno odločitev.

Neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis.

V skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP se za vmesni ugotovitveni zahtevek izrecno sicer ne zahteva obstoja pravnega interesa kot pri ugotovitveni tožbi, vendar pa je predpostavka vsake tožbe vselej tudi pravni interes, ki se sicer predpostavlja oz. domneva, pri čemer je ta domneva izpodbojna. V konkretnem primeru pa ob pomanjkanju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo revidentka tega pravnega interesa za prejudicialni zahtevek na ugotovitev ničnosti ne izpolnjuje.

Zgolj okoliščina, da bi lahko tožnik kot potomec tožencev - darovalcev po njuni smrti postal dedič, ne zadošča, da bi lahko uveljavljal ničnost darilne pogodbe. Ob dednopravnem institutu vračunavanja daril v dedni delež (glej poglavje „III. Vračunavanje daril in volil v dedni delež“ v Zakonu o dedovanju in predvsem vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža (glej podpoglavje „Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža“ v istem zakonu) že načelno ne more biti prikrajšan njegov nujni delež zaradi sklenitve sporne pogodbe.