TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba S. P.-P. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru v zvezi s sklepom istega sodišča se ne sprejme.

Ker ustavna pritožnica v postopku ni izčrpala procesnih možnosti in ni predlagala izločitev sodnika, ko je izvedela za okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o njegovi nepristranosti, v ustavni pritožbi ne more prvič uspešno uveljavljati kršitve 23. člena Ustave zaradi domnevne pristranosti sodišča, saj v tem delu ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS in se zato Ustavno sodšče ni spuščalo v vsebinsko presojo te zatrjevane kršitve Ustave. V kazenskem postopku naloženo plačilo povzročenih stroškov postopka zagovornici zaradi preložitve glavne obravnave (94. člen ZKP) predstavlja civilno obveznost in je zato sklicevanje na 29. člen Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku) očitno neutemeljeno. Ustavni pritožnici, ki se je imela možnost izjaviti o zadevi s pritožbo zoper prvo izpodbijani sklep, ni pa ji bila dana možnost biti zaslišana in izvajati druge dokaze (zaslišanje prič) glede po razumni oceni sodišča nerelevantnih dejstev in so odločilna dejstva s katerimi je sodišče v bistvenem delu utemeljilo svojo odločitev o naložitvi plačila stroškov postopka nastalih s preložitvijo glavne obravnave, nesporna in listinsko izkazana, ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. V okviru te ustavne pravice se sodišče tudi ni dolžno opredeliti do navedb strank, ki za odločitev o sporu niso odločilna.