63. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH
Razglašam zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 1994.
Ljubljana, dne 28. junija 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH
Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994.
Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se v želji,
da poglobita pravne odnose med državama;
da poglobita svoje sodelovanje na področju pravosodja in
da olajšata medsebojni pravni promet
sporazumeli, da skleneta to pogodbo.
(1)
Državljani ene države pogodbenice imajo enako varstvo svojih pravic v postopkih pred sodišči druge države pogodbenice kot njeni državljani.
(2)
Državljani ene države pogodbenice imajo prost pristop na sodišča in nastopajo v postopkih pred sodišči druge države pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani.
(3)
Določbi prejšnjih odstavkov veljata tudi za pravne osebe.
2. člen
Obseg pravne pomoči
(1)
Državi pogodbenici si dajeta vzajemno pravno pomoč v civilnih in kazenskih zadevah na način in v obsegu, predvidenim v tej pogodbi.
(2)
Izraz »civilne zadeve« pomeni po tej pogodbi tudi gospodarske in družinske zadeve.
(3)
Izraz »kazenske zadeve« pomeni po tej pogodbi kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške.
(4)
Pravosodni organi obeh držav pogodbenic. skladno z določbami te pogodbe, dajejo pravno pomoč tudi drugim organom, ki so po zakonodaji države pogodbenice pristojni za zadeve iz prejšnjih odstavkov tega člena.
Državi pogodbenici si vzajemno dajeta pravno pomoč tako, da pošiljata in vročata pisanja, izmenjujeta obvestila o vprašanjih zakonodaje in kazenske evidence ter opravljata posamezna procesna dejanja, kot so: posamezna preiskovalna dejanja, pošiljanje materialnih dokazov, zaslišanje obdolžencev, prič in strank, izvedencev in drugih oseb, sodni ogled, izvedeništvo in drugo.
(1)
Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Hrvaške preko Ministrstva pravosodja Republike Hrvaške.
(2)
Določba prvega odstavka tega člena ne izključuje občevanja po diplomatski oziroma konzularni poti.
(3)
V nujnih primerih lahko pristojni organi države pogodbenice posredujejo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).
(1)
Prošnja za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zaprosilo) in vsa ostala pisanja, ki jih je potrebno priložiti skladno z določbami te pogodbe, se pošiljajo v jeziku države, ki prosi za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: države prosilke). Prevodov v jezik države pogodbenice, katero se prosi za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zaprošena država) ni potrebno priložiti.
(2)
Odgovori na zaprosila se pošiljajo v jeziku zaprošene države.
(3)
Pisanja, ki se vročajo osebam v zaprošeni državi, se pošiljajo v jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod pisanj v jezik zaprošene države.
(4)
Če prevod iz tretjega odstavka tega člena ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
6. člen
Zaprosilo za pravno pomoč
(1)
Zaprosilo za pravno pomoč mora vsebovati:
1.
ime organa, ki za pravno pomoč prosi, in organa, ki se ga zaproša za pomoč;
2.
opis zadeve, v kateri se prosi za pomoč; v kazenskih zadevah tudi zakonsko označbo kaznivega dejanja;
3.
navedbo podatkov, ki so nujni za izvedbo postopka dajanja pravne pomoči;
4.
ime in priimek ter rojstne podatke strank v postopku, kraj njihovega stalnega prebivališča, državljanstvo; za pravne osebe pa ime in sedež firme;
5.
ime in priimek morebitnih pravnih zastopnikov v posamičnih zadevah.
(2)
Zaprosilo in priložena pisanja morajo biti podpisana in opremljena s pečatom organa, ki prosi za pravno pomoč.
(1)
Pravna pomoč se daje skladno z zakonodajo zaprošene države.
(2)
Pristojni organ, ki daje zaprošeno pomoč, lahko pri tem postopa tudi na način in v obliki, ki ju želi država prosilka, če to ni v nasprotju s predpisi zaprošene države.
(1)
Če zaprošeni organ ni pristojen za ugoditev zaprosilu, zaprosilo posreduje pristojnemu organu v zaprošeni državi pogodbenici in o tem obvesti državo prosilko.
(2)
Če zaprosilu ni bilo ugodeno, je potrebno o tem takoj obvestiti državo prosilko in navesti razloge, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če so bila skupaj z zaprosilom za pravno pomoč poslana tudi druga pisanja, se tudi ta vrnejo.
Zaprošena država lahko zavrne pravno pomoč, če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju z njenim pravnim redom ali bi lahko to škodilo njeni suverenosti ali varnosti.
Zaprosilo za vročitev pisanj mora poleg podatkov iz določbe 6. člena te pogodbe vsebovati tudi naslov osebe, kateri se vroča.
(1)
Pristojen organ opravi vročitev skladno s predpisi zaprošene države. Na izrecno prošnjo pa se lahko za vročitev pisanj uporabi predpis države prosilke, če ta ni v nasprotju s predpisi zaprošene države.
(2)
Vročitev pisanj se dokazuje skladno s predpisi o vračanju, ki veljajo na ozemlju zaprošene države. Pristojni organ navede v potrdilu o vročitvi čas in kraj vročitve ter osebo, ki so ji bila pisanja vročena.