TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče druge stopnje, na podlagi izvedenih dokazov, iz razlogov, ki jih je navedlo že prvo sodišče, nima pomislekov, da sta bili pravdni stranki res že v času gradnje predmetne hiše sporazumni, kako gradita skupno hišo, kakor to trdi tožnica. Na tako njuno takratno voljo je mogoče sklepati zlasti iz dejstva, da sta pravdni stranki živeli že pred tem v skupnem stanovanju ter sta se takoj po dograditvi hiše vselila z otrokom v to stanovanje, ko sta tudi sklenila zakonsko zvezo.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da prvo sodišče ne sprejema, ker ni dokazana, trditve tožnice, da sta solastninska deleža pravdnih strank na skupni hiši enaka. O takem (izrecnem) dogovoru niti tožnica nič določnejšega ne pove, temveč le omenja soglasje pravdnih strank, da naj bi toženec financiral predvsem izdatke v zvezi z gradnjo hiše, tožnica pa ostale skupne izdatke.

Za odločitev o pravdnih stroških je imelo prvo sodišče podlago v določilu drugega odstavka 154. člena ZPP. Tožnica res ni v celoti, temveč je le delno uspela v pravdi, vendar odločitev, da v tem primeru trpita pravdni stranki vsaka svoje pravdne stroške, ni v nasprotju z omenjenim ali drugimi določili ZPP. Za tako odločitev namreč ni pomembno le s kakšnim sorazmernim delom zahtevka je tožnica uspela (zahtevala je 50 % delež, prisojen pa je bil le 20 % delež, kar pomeni 40 % uspeh v pravdi), temveč tudi druge okoliščine, med katerimi je upoštevno tudi dejstvo, da zaradi zavrnjenega dela zahtevka niso nastali posebni stroški.