TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) ni v neskladju z Ustavo.

V skladu z 18. členom Ustave mora imeti posameznik v postopku izročitve možnost dokazovanja, da obstaja resnična nevarnost, da bo v državi prosilki izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Če je pristojni organ to presojo že opravil in sprejel stališče, da navedena nevarnost ni podana, mora biti posamezniku omogočeno, da vse do dejanske izročitve zahteva ponovno presojo te nevarnosti, pri čemer se lahko sklicuje tako na dejstva in dokaze, ki so nastali po prvotni odločitvi, kot tudi na dejstva in dokaze, ki so nastali že prej, a jih posameznik ni navedel iz upravičenih razlogov. To jamstvo je kot integralni del 18. člena Ustave absolutno, kar pomeni, da njegove omejitve (v javnem interesu ali zaradi pravic drugih) niso dopustne.   Upravni organi so v okviru svojih postopkov dolžni varovati absolutne človekove pravice, za varstvo katerih ni zagotovljeno drugo učinkovito pravno varstvo, četudi jim zakon te obveznosti ne nalaga.     Minister je v okviru upravnega dela postopka izročitve neposredno na podlagi 18. člena Ustave dolžan presojati tujčeve navedbe o spremenjenih okoliščinah, ki se nanašajo na obstoj resnične nevarnosti, da bo tujec v državi prosilki izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju, in v primeru utemeljenosti teh navedb izročitev zavrniti.