TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji in premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da se:

- iz opisa dejanja po točko 1 iz prve vrstice drugega odstavka izpusti besedilo "avgust, september in",

- iz opisa dejanja po točko 2 iz prve in druge vrstice drugega odstavka izpusti besedilo "za leto 2010 v višini 734,15 EUR in" ter besedi "navedene zneske" nadomesti z "navedeni znesek",

- obdolženemu v pogojni obsodbi določena kazen zniža na 4 (štiri) mesece in 15 (petnajst) dni zapora, znesek 4.229,15 EUR določen v posebnem pogoju pa nadomesti z zneskom 3.795,00 EUR, in

- iz odločbe o premoženjsko pravnem zahtevku izpusti 8. alineja (regres za letni dopust za leto 2010 v višini 434,15 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska od dne 2. 7. 2010 do plačila).

V preostalem se pritožba obdolženčevih zagovornikov zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev za nastanek prepovedane posledice zadošča že neplačilo predpisanih prispevkov. Inkriminacija varuje že upravičenje, da bo delodajalec obveznost plačila prispevkov tudi dejansko izvedel.

Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je tisti, ki dejansko vodi posle družbe. Samo dejstvo, da obdolženi ni bil zadolžen za dejanska izplačila, zato na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vpliva.

Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja blanketno normo, zato se je potrebno pri razlagi pravnih pojmov opreti na določbe ZDR. Glede na sistemsko in namensko razlago določbe o nadomestilu plače po 137. členu ZDR, nadomestilo enako kot plača predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato gre tudi v primeru zaporednega neplačila treh nadomestil plače po drugem odstavku 137. člena ZDR nedvomno za izpolnitev zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.