TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Nepravilno je mnenje, da je kaznivo dejanje posilstva po 100. členu
KZ RS lahko podano le pod pogojem, če se napadena ženska storilcu
aktivno upira, storilec pa njen odpor stre. Odpor ženske in
storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini kaznivega
dejanja, marveč sta samo okoliščini, na podlagi katerih se v
nekaterih primerih more sklepati o obstoju odločilnega dejstva, da je
storilec žensko prisilil k spolnemu občevanju.

Zahteva obdolženca za izreden preizkus pravnomočne sodbe, s katero je
bil obsojen zaradi poskusa kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku
100. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ, je bila s sodbo
vrhovnega sodišča zavrnjena kot neutemeljena. V razlogih te sodbe je
glede v zahtevi zatrjevane kršitve kazenskega zakona po 1. tč. 365.
člena v zvezi s 1. tč. 427. člena ZKP navedeno naslednje:
"Nepravilno je stališče, da naj bi bilo kaznivo dejanje posilstva po
100. členu KZ RS podano le takrat, kadar ženska nudi storilcu odpor,
storilec pa ta njen odpor stre. Kaznivo dejanje posilstva pomeni
posebno obliko delikta prisiljenja, to je delikta, pri katerem
storilec drugega prisili, da ta kaj proti svoji volji stori, opusti
ali trpi. Prisiljenje pomeni napad na svobodo odločanja nasploh,
posilstvo pa pomeni napad na svobodo odločanja ženske o spolni
združitvi z moškim. Torej, za obstoj kaznivega dejanja posilstva se
zahteva, da storilec žensko prisili k spolnemu občevanju z njim proti
njeni volji. Na dlani je, da prisiljenja ženske k spolnemu občevanju
proti njeni volji ni mogoče kratkomalo poistovetiti z ravnanjem, ko
se ženski onemogoči vsako oblikovanje in izražanje njene volje.
Aktivno nasprotovanje storilcu je za žensko lahko v številnih
primerih brezizgledno, tvegano ali celo skrajno nevarno. Da se pri
kaznivem dejanju posilstva ne zahteva vedno odpor ženske in strtje
odpora, se vidi končno tudi iz tega, da se posilstvo more storiti
tudi z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo (1.
odstavek 100. člena) ali celo z zagrozitvijo, da bo storilec o ženski
ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti
ali dobremu imenu ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko
premoženjsko škodo (3. odstavek 100. člena KZ RS). Kadar gre za
uporabo groženj ali uporabo sile v obliki tako imenovane kompulzivne
sile, niti ni predvideno, da bi pri storitvi kaznivega dejanja bilo
ženski popolnoma onemogočeno oblikovanje in izražanje volje. Ker
torej za kaznivo dejanje posilstva ni predvideno, da bi lahko bilo
storjeno samo z uporabo absolutne sile, je seveda nevzdržno
pogojevati obstoj tega kaznivega dejanja samo s strjem odpora ženske
oziroma pogojevati poskus tega kaznivega dejanja samo z namenom
streti odpor ženske. Odpor ženske in storilčevo strtje tega odpora
torej nista nujna sestavina kaznivega dejanja, marveč sta dejanski
okoliščini, na podlagi katerih se v nekaterih primerih more sklepati
o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec žensko prisilil k
spolnemu občevanju."