TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni in sicer:

- v prvem odstavku točke I izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice za obračun in izplačilo dodatka za znanstveni magisterij za obdobje od avgusta 2008 do vključno marca 2014, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

- v točki II izreka tako, da se glasi:

„2. Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 454,45 EUR v 15 dneh po prejemu sodbe, po izteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo, tožnica pa svoje pravdne stroške nosi sama.“

Pritožba tožnice se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 439,60 EUR v 15 dneh po prejemu te sodbe, po izteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dalje do plačila, pod izvršbo. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, prav tako pa vsaka stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.