TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

 

Glede na to, da gre za pogojno davčno oprostitev po ZPD, je potrebno striktno upoštevati elemente, ki jih ZPD določa glede izjem plačevanja prometnega davka. Pogoji morajo izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da tudi ob pomanjkanju enega izmed navedenih pogojev pomeni, da pogoji po ZPD za davčno oprostitev oz. znižano davčno stopnjo, niso izpolnjeni.To pa pomeni, da mora biti navedena tudi klavzula o oprostitvi plačila prometnega davka, kot to določa 4. točka 1. odstavka 7. člena ZPD v povezavi s 6. odstavkom 16. člena Pravilnika, glede na to, da se je načeloma prometni davek plačeval od vsakega prometa proizvodov, ki je bil namenjen za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme (4. člen ZPD). Po presoji sodišča tudi ne gre pritrditi tožnikovim navedbam v zvezi z naravo nakazila fizičnim osebam. Iz upravnih spisov ni razvidno, da je šlo v obravnavanem primeru za posojilo, tožnik pa je za svoje trditve v davčnem postopku dolžan predložiti dokaze (15. člen Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju ZDavP). Tudi po presoji sodišča je za pravilno opredelitev poslovnega dogodka potrebno predložiti ustrezno listino, iz katere je razviden namen in vsebina poslovnega dogodka. Tako tudi SRS 22. Sama zadolžnica zato tudi po presoji sodišča ne izkazuje narave izplačila in ne predstavlja verodostojne knjigovodske listine za knjiženje poslovnega dogodka. Sodišče ni posegalo v odločitev obeh davčnih organov v delu, ki se nanaša na obračun zamudnih obresti (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS , opr. št,. U -I-356/02-14 z dne 23.9.2004, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 109 z dne 8.10.2004) iz razloga, ker je izpodbijana odločba izdana na podlagi 239. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.18/96, dalje ZDavP).