TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Toženkini pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 237,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.414,11 EUR od 25. 4. 2020 do 28. 7. 2020, 128,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2020 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.023,11 EUR od 25. 5. 2020 do 28. 7. 2020.

II. V preostalem delu (za plačilo 1.174,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 896,37 EUR od 25. 4. 2020 do 28. 7. 2020, 1.174,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2020 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od zneska 896,37 EUR od 25. 5. 2020 do 28. 7. 2020) se toženkina pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožnica mora v roku 15 dni povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 92,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Da lahko upravnik zahteva povrnitev stroškov opravljenega posla od etažnih lastnikov (tudi tistih, ki mu ugovarjajo), mora imeti ustrezno pravno podlago (pooblastilo) za njegovo izvedbo – predhodno soglasje kapitalske večine etažnih lastnikov ali odločbo sodišča. Trditveno in dokazno breme glede pravne podlage je bilo na tožnici, ki pa mu ta ni zadostila.

Toženka je v tem sporu ugovarjala višini stroškov, tožnica pa bi morala pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanega zneska. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške rednega upravljanja (kljub toženkinemu ugovoru) ni predložila.