TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep I Up 258/2016 - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - varstvo osebnih podatkov - obravnava osebnih podatkov - kršitve človekovih pravic v preiskavi
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je kazenski postopek postopek, v katerem je mogoče uveljavljati, da so bile z analizo DNK kršene človekove pravice. Vprašanje, ali je ta podlaga zadostna z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma z vidika ustavnopravnih zahtev nasploh, pa samo po sebi ne more biti predmet upravnega spora, temveč kazenskega postopka, v katerem obdolženec uveljavlja tudi varstvo človekovih pravic, ki naj bi mu bile kršene v predkazenskem postopku.
Če kazenskega postopka sploh ne bi bilo, je pritožniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, tj. v t. i. rednem upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta, v katerem tožnik zatrjuje nezakonitost upravnega akta tudi zaradi kršitve človekovih pravic, storjenih v postopku izdaje tega akta. Sodno varstvo iz 2. člena ZUS-1 je namreč „drugo sodno varstvo“ iz 4. člena tega zakona.
Člen 34 ZVOP-1 sicer v nekaterih primerih omogoča tudi neposredno sodno varstvo, vendar pride neposredno sodno varstvo po tej določbi v poštev le v tistih primerih, v katerih o pravicah posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom. To jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka 34. člena ZVOP-1, ki določa, da v postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, če ta zakon ne določa drugače. ZVOP-1 namreč ne določa drugačnega sodnega varstva, kadar je za varstvo pravic po ZVOP-1 predviden predhoden postopek z odločanjem državnega organa. Zato je v takem primeru zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ki ureja upravni spor.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.