TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V obravnavani zadevi je Agencija po presoji sodišča imela na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 dejansko podlago za zaključek, da tožnica kot bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je namreč, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je bil član uprave tožnice (G.G.) pravnomočno spoznan za odgovornega za dva prekrška v zvezi s kršitvijo predpisov s področja delovanja gospodarskih družb in sicer hrvaška Zakona o trošarinah in davka na dobiček. Pri tem se sklicuje na podrobnejša merila za presojo primernosti iz druge alineje drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena, med drugim, zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.

Tudi po presoji sodišča na ugled člana uprave vlagatelja zahteve, to je bodočega kvalificiranega imetnika, ne vpliva samo ravnanje v svojstvu člana uprave bodočega kvalificiranega imetnika, temveč tudi ravnaje pri opravljanju drugih njegovih funkcij oziroma vlog, kot to pravilno zaključuje tudi toženka. Na drugačno odločitev tudi ne vplivajo tožničini ugovori, da se Agencija ne bi smela opreti na pravnomočne obsodbe za prekrške, ki so jih izrekli hrvaški organi in da gre za kršitev predpisov hrvaškega prava in ne slovenskega prava. Sodišče meni, da mora Agencija pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika upoštevati vse pravnomočne odločbe, torej tudi tiste, ki so jih izdali tuji pristojni organi.