TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sodišči sta ugotovljena dejstva oprli na določbo 25. člena ZTLR in zaključili, da je tožnica z nastankom nove stvari pridobila solastninsko pravico na originaren način. Navedba revidenta, da odločitev o pridobitvi lastninske pravice tožnice ne temelji na določbah ZTLR, zato ni utemeljena. Pravilnost uporabe materialnega prava glede pravnega temelja pridobitve lastninske pravice izven okvira tako postavljenih revizijskih trditev revizijsko sodišče ne more preizkušati zaradi pravila iz prvega odstavka 371. člena ZPP.

Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo (materialno dokazno breme). Sodišči nižjih stopenj sta ves čas postopka povsem pravilno izhajali iz predpostavke, da za dejstva, ki so potrebna za ugoditev zahtevku na podlagi 25. člena ZTLR, materialno dokazno breme leži na strani tožnice. Toženec je s trditvami, da je gradnja izključna posledica vlaganj njegovih staršev, skušal izpodbiti tožničine trditve o skupni gradnji, zanje pa procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP leži na strani toženca. Očitek pritožbenega sodišča, da toženec ni zatrjeval višine dohodkov svojih staršev, po vsebini torej ne pomeni prevalitve materialnega dokaznega bremena, pač pa le pojasnilo, da toženec s svojimi nasprotnimi trditvami, za katere nosi procesno dokazno breme, ni uspel izpodbiti tožničinih trditev.