TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže.

Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Iz 47. člena ZTuj-2 torej brez dvoma izhaja, da je možno priznati pravico do združitve družine z družinskimi člani le v prvem odstavku opredeljenemu tujcu in ne njegovim družinskim članom, zato je v skladu s petim odstavkom istega člena le on tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine, in ne njegov družinski član (torej revident). Ker je določba 47. člena ZTuj-2 jasna, ne potrebuje dodatne razlage, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila.

Pomembnega pravnega vprašanja ne odpirajo revidentove navedbe glede nedopustne diskriminacije tujca nasproti državljanu. Diskriminacija, kot izhaja iz prvega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), temelji na osebnih okoliščinah (kot so npr. rasa, spol, jezik, vera), državljanstvo pa pomeni pravni status in ne osebno okoliščino. Vsako neenako obravnavanje na podlagi državljanskega statusa še ne pomeni nedopustne neenakosti pred zakonom. Drugi odstavek 14. člena URS zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno ali bistveno različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V tem primeru pa zakonodajalcu nerazumnih razlogov za neenako obravnavanje niti ni mogoče očitati.