TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Na sodišče sem kot vedno pritekel skoraj zadnjo minuto. Ne maram novinarjev, ki kot vrane prežijo na stopnišču in kadijo, čakajo odvetnike in jim tiščijo mikrofone pod nos. Saj ne, da se jih bojim. Znam najti pravo besedo, potegniti masko čez obraz in govoriti hladno, preračunljivo in trdo. Poznajo me in vedo, da iz mene ne bodo izvlekli napovedi, kaj se bo zgodilo. Nikoli ne napovem izida. Ne morem vedeti, kaj vse se bo zgodilo. Dokler teče postopek, je vse mogoče. Se mi je že zgodilo, da sem po pravnomočni sodbi po temelju v odškodninski pravdi odnesel celo kožo, pa tudi v kazenski zadevi, kjer mi je šlo že zelo za nohte, je ključna priča stopila na prehod za pešce pri napačni luči. Ampak novinarji rabijo dramo. Vpitje, jok in solze. Ko so sodili Kameniku, so zapolnili ves prostor pred veliko sodno dvorano, da se sploh ni dalo mimo. Je pa bilo res, da je žal že pokojna kolegica Nosanova znala prav sočno opisovati delo sodnih izvedencev v tisti zadevi.

The murder of Tomaž Breznik (Chapter 4)