TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 53/2004 z dne 26. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1017/2002 z dne 4. 12. 2003 in s sodbo in sklepom Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 581/95 z dne 11. 4. 2002 se ne sprejme.

Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi dolžnost sodišča, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Glede na navedeno se sodiščem v obravnavanem primeru ni bilo treba opredeliti do navedb pritožnikov, da so podpisali solastniške deleže pod grožnjo, da jim bo sicer prenehalo delovno razmerje, in da je dejavnosti v zvezi z ustanavljanjem novih družb vodila tožena stranka, pri tem pa direktor novo ustanovljene družbe ni imel nobenega vpliva, ker te okoliščine za odločitev o zakonitosti postopka prevzema delavcev niso bistvene. Pritožnikom zato ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Ker je sodišče na podlagi obsežnega dokaznega postopka sprejelo zaključek, da je bila transportna dejavnost pri toženi stranki ukinjena, dokaza s ponovnim zaslišanjem iste priče v zvezi z ugotavljanjem tega istega dejstva ni bilo dolžno izvajati, saj ta dokaz za odločitev ni bil odločilen.