TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sklepa (I. točka izreka) se razveljavi v delu I. točke izreka, ki se nanaša na zavrženje tožbe z zahtevkom:

"4. Tožnica je v delovnem razmerju pri toženi stranki od 26. 5. 2014 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja za čas trajanja mandata štirih let, zato ji je dolžna tožena stranka izstaviti v podpis pogodbo o zaposlitvi za čas od 26. 5. 2014 do 26. 5. 2018 za polni delovni čas za delovno mesto generalni direktor in jo pozvati na delo, v roku 8 dni;

5. Tožena stranka je dolžna s tožnico skleniti pogodbo o zaposlitvi z vsebino, razvidno iz te točke tožbenega zahtevka, v roku 8 dni, sicer jo nadomesti ta sodba;

6. Tožena stranka je dolžna tožnici obračunati osnovno plačo, ki bi jo prejemala na delovnem mestu generalni direktor v višini 60. plačnega razreda, skupaj z dodatki, ki ji pripadajo na podlagi predpisov, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in zanjo plačati ustrezne davke in prispevke od 26. 5. 2014 dalje, neto zneske pa izplačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakokratne zapadlosti (vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec) do plačila, v roku 8 dni;

7. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 8 dni",

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.

Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.