TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi državne tožilke se v celoti ugodi, pritožbam zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. ter pritožbama obtoženih Č. Č. in D.D. se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

1. v izreku opisa kaznivega dejanja pod točko I izpodbijane sodbe znesek "2.429.391,20 EUR" nadomesti z zneskom "2.252.367,55 EUR";

2. v izreku opisa kaznivega dejanja pod točko II izpodbijane sodbe v 8. alineji za besedilom, "ki ga je nato E. E., pooblaščenka na računu F. F., neposredno po nakazilih dvignila", izpusti besedilo "skupaj z gotovino" in besedilo "pa nato v skupni višini 282.495,65 EUR"; v 9. alineji se znesek "937.730,86" nadomesti z zneskom "760.707,21 EUR" in znesek "1.483.185,36 EUR" z zneskom "1.306.161,71 EUR"; v 12. alineji pa se znesek "2.429.391,20 EUR" nadomesti z zneskom "2.252.367,55 EUR";

3. v odločbi o odvzemu protipravne premoženjske koristi pod točko C izreka izpodbijane sodbe znesek "2.429.391,20 EUR" nadomesti z zneskom "2.252.367,55 EUR"; pri A. A. z se znesek "850.268,92 EUR" nadomesti z zneskom "788.328,64 EUR"; pri B. B. se znesek "280.000,00 EUR" nadomesti z zneskom "259.022,26 EUR"; pri C. C. se znesek "105.000,00 EUR" nadomesti z zneskom "96.851,80 EUR"; pri Č. Č. se znesek "105.000,00 EUR" nadomesti z zneskom "96.851,80 EUR", znesek "102.400,00 EUR" pa z zneskom "94.251,80 EUR"; pri D. D. se znesek "210.000,00 EUR" nadomesti z zneskom "193.703,60 EUR" in pri E. E. se znesek "14.408,68 EUR" nadomesti z zneskom "13.514,20 EUR";

4. v odločbi o varnostnem ukrepu pod točko D izreka izpodbijane sodbe zasežena vozila ne odvzamejo;

5. v odločbah o kazenskih sankcijah pod točko B izreka izpodbijane sodbe:

- glede obtožene A. A. določena kazen za kaznivo dejanje pod točko I izreka sodbe zniža na 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora; določena kazen za kaznivo dejanje pod točko II izreka zniža na 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora in doda besedilo: "po drugem odstavku 45. člena KZ-1 in po 47. členu KZ-1 pa se kot stranska kazen določi denarna kazen v znesku 8.000,00 EUR (osem tisoč evrov) oziroma 400 (štiristo) dnevnih zneskov v višini po 20,00 (dvajset) EUR“ in izrečena enotna kazen zniža na 5 (pet) let zapora;

- glede obtoženega B. B. se določena kazen za kaznivo dejanje pod točko I izreka sodbe zniža na 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora; določena kazen za kaznivo dejanje pod točko II izreka zniža na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora in doda besedilo: "po drugem odstavku 45. člena KZ-1 in po 47. členu KZ-1 pa se kot stranska kazen določi denarna kazen v znesku 7.500,00 EUR (sedem tisoč petsto evrov) oziroma 300 (tristo) dnevnih zneskov v višini po 25,00 (petindvajset) EUR“ in izrečena enotna kazen zniža na 3 (tri) leta zapora;

- glede obtoženega C. C. se določena kazen za kaznivo dejanje pod točko I izreka sodbe zniža na 3 (tri) leta zapora; določena kazen za kaznivo dejanje pod točko II izreka zniža na 2 (dve) leti zapora in doda besedilo: "po drugem odstavku 45. člena KZ-1 in po 47. členu KZ-1 pa se kot stranska kazen določi denarna kazen v znesku 6.000,00 EUR (šest tisoč evrov) oziroma 300 (tristo) dnevnih zneskov v višini po 20,00 (dvajset) EUR“ in izrečena enotna kazen zniža na 4 (štiri) leta zapora;

- glede obtožene Č. Č. določena kazen za kaznivo dejanje pod točko I izreka sodbe zniža na 3 (tri) leta zapora; določena kazen za kaznivo dejanje pod točko II izreka zniža na 1 (eno) leto in 9 (devet) mesecev zapora in doda besedilo: "po drugem odstavku 45. člena KZ-1 in po 47. členu KZ-1 pa se kot stranska kazen določi denarna kazen v znesku 6.000,00 EUR (šest tisoč evrov) oziroma 300 (tristo) dnevnih zneskov v višini po 20,00 (dvajset) EUR“ in izrečena enotna kazen zniža na 4 (štiri) leta zapora;

- glede obtoženega D. D. izrečena kazen zniža na 1 (eno) leto in 9 (devet) mesecev zapora;

- glede obtožene E. E. izrečena kazen zniža na 5 (pet) mesecev zapora;

v ostalem se pritožbe zagovornikov in obtožencev ter pritožba zagovornice obtoženega G. G. zavrnejo kot neutemeljene in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženi G. G. je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki jo bo naknadno odmerilo sodišče prve stopnje.

Na podlagi neposrednega zaslišanja prič Y. Y., A. B. in Q. Q. , ki so skladne z vsebino spornih depeš, je sodišče prve stopnje zaključilo, da podatki v depešah niso posledica opravljenih razgovorov z osebami navedenimi v depešah, ampak gre za podatke policistov, do katerih so prišli z operativnim delom, zaradi česar je depeši štelo kot zakonit dokaz, poleg tega pa je bilo komuniciranje med slovensko in bolgarsko policijo v skladu z zgoraj citirano konvencijo in sporazumom med vladama Republike Slovenije in Republike Bolgarije.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe na več mestih razumno in argumentirano obrazložilo, na podlagi katerih dokazov je prišlo do zaključka, da je v obravnavani zadevi šlo za izkoriščanje, in sicer: iz zasežene listinske dokumentacije je razvidno, da so obtoženci za prostitucijo priskrbeli tuja dekleta iz ekonomsko slabše razvitih držav z nizkim življenjskim standardom; da so jim priskrbeli stanovanje, prostor za izvrševanje prostitucije; ustanovili so družbe, v katerih so bila dekleta slamnate lastnice, direktorice in fiktivno zaposlene; obtožena C. C. je sprejemala naročila, vodila in organizirala dekleta ter pobirala pretežni del zaslužka (pri hišni preiskavi ji je bil zasežen tudi spisek z razporedom deklet); dekleta so morala C. C. prositi za denar.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da se je zaslužek od dejavnosti nočnega kluba A. oziroma posledično Društva G. uradno prikazoval kot sredstva, ki naj bi bila pridobljena s plačili članarine članov društva, vendar pa ni šlo za nikakršno plačevanje članarine, temveč v resnici za koriščenje spolnih uslug s strani gostov nočnega kluba A.

Da sta Društvo G. ter družba F. d.o.o. delovala v smeri prikrivanja izvora denarja potrjujejo tudi ugotovitve sodnega izvedenca A. H., da je šlo pri pregledu dokumentacije obeh pravnih subjektov, in sicer njunih bruto bilanc, v glavnem za zbirno dokumentacijo, brez opisa poslovnih dogodkov, kar tudi pomeni, da ni moč pojasniti čisto vseh odnosov med društvom oziroma družbo in fizičnimi osebami. To pa je tudi temeljna karakteristika pranja denarja, kjer gre za cilj, da se izvor čim bolj zakrije.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, katere tipologije pranja denarja so uporabljali obtoženci pri prikrivanju izvora denarnih sredstev. Obtoženemu C. C. se očitajo naslednje tipologije pranja denarja: uporaba slamnatega podjetja in fizičen prenos gotovine.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da je na glavni obravnavi prebralo izpovedbo priče A. P. iz preiskave zato, ker so bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 340. člena ZKP. Pojasnilo je, da je to pričo intenzivno iskalo na vse možne načine, preko bolgarskih varnostnih organov, tudi preko Interpola, vendar je ni bilo možno dobiti. Ker je bila obtožencem omogočena udeležba pri njenem zaslišanju v okviru nujnih preiskovalnih dejanj, je sodišče na glavni obravnavi prebralo njeno izpovedbo. Ker omenjene priče ni bilo mogoče najti, tudi pritožbeno sodišče meni, da so bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 340. člena ZKP.

Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije (vodenje javnih hiš, agencij za spolne usluge in pridobivanje strank) ter njeno izvedbo (storilec priskrbi prostor za izvajanje prostitucije ali skrbi za varnost osebe, ki se prostituira). Zajema vse oblike sodelovanja pri tem ravnanju.

Po mnenju zagovornika logično gledano kaznivo dejanje pranja denarja lahko izvede samo tisti, ki je sodeloval pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije. Takšna trditev zagovornika je napačna, saj je iz opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 245. člena KZ-1 razvidno, da to kaznivo dejanje stori storilec, ki ni storilec predikatnega kaznivega dejanja, vendar ve, da je denar ali premoženje bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, po drugem odstavku 245. člena KZ-1 pa se kaznuje tisti storilec, ki je hkrati tudi storilec ali udeleženec predikatnega kaznivega dejanja.

Iz opisa očitanega kaznivega dejanja pranja denarja v izreku sodbe so opisane operacije, ki predstavljajo zakonske znake očitanega kaznivega dejanja; to je da so obtoženci, ki so delovali v hudodelski združbi sprejeli denar, ki je bil pridobljen s kaznivim dejanjem zlorabe prostitucije, da so z njim razpolagali, ga uporabili pri gospodarski dejavnosti in s pranjem zakrili oziroma poskušali zakriti njegov izvor. Opisane so tudi njihove vloge, ki so jih imeli kot člani hudodelske združbe.

Navedbe zagovornikov, da je potrebno blanketno določbo v opisu kaznivega dejanja navesti in opredeliti, niso točne, saj je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v več odločbah eksplicitno zapisalo, da ni nujno, da bi bilo potrebno pravne norme zapisati v izrek sodbe.

Strinjati pa se je potrebno tudi z zagovorniki obtoženke, da glede na dejstvo, da se obtoženki ne očita storitev kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, bi moral tudi ta denar izvirati iz kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, vendar se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe s tem vprašanjem ne ukvarja, temveč zaključi, da je bil tudi ta denar, ki ga je E. E. v gotovini izročala zakoncema A. A. in L. L., D. D. in A. T., pridobljen s storitvijo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da se je v lokalu A. in v okoliških hotelih pod krinko "masažne dejavnosti, kopeli, savne, sončenje" vršila prostitucija in da je prihodek zgoraj navedenih družb in Društva G. prihodek, pridobljen s kaznivim dejanjem zlorabe prostitucije, je že sama narava stroškov delovanja kluba, ki je deloval pod okriljem Društva G. in stroškov za delovanje navedenih podjetij, ki so bila ustanovljena z namenom prikrivanja izvora nezakonito pridobljenega denarja, protipravna, zato je v obravnavani zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičena uporaba bruto metode.

Pojasnilo je tudi, da ni zanesljivih in točnih dokazov o tem, kdo od obtožencev je koliko prejel, zato je posamičnim obtožencem višino pridobljene protipravne premoženjske koristi odmerilo po prostem preudarku, pri čemer je upoštevalo vse okoliščine primera, med njimi še posebej organizacijsko strukturo združbe ter moč in pomembnost vloge posameznega obtoženca znotraj družbe.

Iz konkretnega načina izvrševanja očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije ni nikjer opisana uporaba odvzetih osebnih avtomobilov za storitev očitanega kaznivega dejanja. Tudi v opisu kaznivega dejanja pranja denarja se niti D. D. in niti drugim soobtožencem ne očita uporaba osebnega avtomobila za storitev tega kaznivega dejanja. Prav tako tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja utemeljitev sodišča, da je potrebno odvzeti osebne avtomobile za preprečitev nevarnosti ponavljanja storitve očitanih kaznivih dejanj s strani obtožencev.

Se pa pritožbeno sodišče strinja s pritožniki, da je sodišče prve stopnje kot obteževalni okoliščini upoštevalo, da je šlo za ekonomsko in osebnostno dostojanstveno izkoriščanje bolgarskih, ukrajinskih in črnogorskih deklet, katerim je bil pobran pretežni del zaslužka iz prostituiranja ter katerim se je omejevala tudi svoboda gibanja in komuniciranja, kar predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe prostitucije ter, da so obtoženci vzpostavili prefinjena modusa zakrivanja tako "nagrabljenega denarja", kar jim še posebej ne more biti v čast, kar predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja, zato obtožencem teh okoliščin sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot obteževalnih.