na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep Cst 313/2015 - stečajni postopek – preizkus terjatev – preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic – prerekanje ločitvene pravice – ugovor prerekanja izločitvene p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
8.7.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep Cst 313/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0063169
SENAT, SODNIK
Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Andreja Strmčnik - Izak
INSTITUT VSRS
stečajni postopek – preizkus terjatev – preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic – prerekanje ločitvene pravice – ugovor prerekanja izločitvene pravice – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – ločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi upnika N. d. o. o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v devetem odstavku 3. točke izreka razveljavi v delu, v katerem je odločeno o izločitveni pravici upnika M. za žičniške naprave sedežnice X. ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožbi upnika D. d. d. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem določa kdo se napoti na pravdo zaradi uveljavitve terjatve v višini 20.062.108,25 EUR in ločitvene pravice na terjatvah iz prejetih najemnin razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani del sklepa v tem delu potrdi.
II. Pritožbi upnika D. d. d. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem določa kdo se napoti na pravdo zaradi uveljavitve terjatve v višini 20.062.108,25 EUR in ločitvene pravice na terjatvah iz prejetih najemnin razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani del sklepa v tem delu potrdi.
JEDRO
Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.