na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 1573/2015 - zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
31.8.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 1573/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0078083
SENAT, SODNIK
Ladislava Polončič (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), dr. Marko Brus
INSTITUT VSRS
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba tožnice zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pritožbama pravdnih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II., III., IV., VI. in VII. točki izreka spremeni tako, da:
- je toženec dolžan tožnici plačati 283.518,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:
od 375.777,06 SIT od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.243.576,16 SIT od 15. 2. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.149.778,88 SIT od 15. 3. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.656.017,50 SIT od 15. 4. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.977.458,62 SIT od 15. 5. 2006 do 31. 12. 2006,
od 3.912.930,84 SIT od 15. 6. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.810.139,14 SIT od 15. 7. 2006 do 31. 12. 2006,
od 6.004.419,90 SIT od 15. 8. 2006 do 31. 12. 2006,
od 7.882.559,74 SIT od 18. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
od 7.760.028,70 SIT od 18. 10. 2006 do 31. 12. 2006,
od 5.554.625,24 SIT od 18. 11. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.771.182,36 SIT od 18. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
od 246.613,65 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
od 26.017,88 EUR od 18. 1. 2007 dalje do plačila,
od 9.850,15 EUR od 18. 2. 2007 dalje do plačila,
od 843,48 EUR od 18. 3. 2007 dalje do plačila,
od 163,63 EUR od 18. 4. 2007 dalje do plačila,
od 22,28 EUR od 18. 5. 2007 dalje do plačila,
od 7,84 EUR od 18. 6. 2007 dalje do plačila.
- se zavrne tožbeni zahtevek toženca (tožnika po nasprotni tožbi), da mu je tožnica (toženka po nasprotni tožbi) v 15 dneh dolžna plačati 1.088.823,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:
153.075,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
151.338,00 EUR od 1. 1. 2008 dalje do plačila,
320.189,00 EUR od 1. 1. 2009 dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 1. 1. 2010 dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
81.418,92 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
100.000,00 SIT od 28. 11. 2006 do 15. 12. 2006,
1.000.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
4.172,93 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
30.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
125,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
75.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
312,97 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
100.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
417,29 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
417,29 EUR od 10. 1. 2007 dalje do plačila,
19.950,00 SIT od 26. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
83,25 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
19.950,00 SIT od 23. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
83,25 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
3.400,00 SIT od 8. 11. 2006 do plačila 31. 12. 2006,
14,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
3.400,00 SIT od 22. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
14,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
82,10 EUR od 10. 7. 2008 dalje do plačila,
41,05 EUR od 5. 12. 2008 dalje do plačila,
200,00 EUR od 11. 4. 2010 dalje do plačila,
3.096,00 EUR od 15. 4. 2010 dalje do plačila,
2.064,00 EUR od 12. 7. 2010 dalje do plačila.
- se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožnica (toženka po nasprotni tožbi) v roku 15 dni dolžna Študentski organizaciji Slovenije plačati 192.600,00 EUR.
III. Toženec je dolžan povrniti tožnici stroške postopka v višini 18.024,65 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
II. Pritožbama pravdnih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II., III., IV., VI. in VII. točki izreka spremeni tako, da:
- je toženec dolžan tožnici plačati 283.518,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:
od 375.777,06 SIT od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.243.576,16 SIT od 15. 2. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.149.778,88 SIT od 15. 3. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.656.017,50 SIT od 15. 4. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.977.458,62 SIT od 15. 5. 2006 do 31. 12. 2006,
od 3.912.930,84 SIT od 15. 6. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.810.139,14 SIT od 15. 7. 2006 do 31. 12. 2006,
od 6.004.419,90 SIT od 15. 8. 2006 do 31. 12. 2006,
od 7.882.559,74 SIT od 18. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
od 7.760.028,70 SIT od 18. 10. 2006 do 31. 12. 2006,
od 5.554.625,24 SIT od 18. 11. 2006 do 31. 12. 2006,
od 4.771.182,36 SIT od 18. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
od 246.613,65 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
od 26.017,88 EUR od 18. 1. 2007 dalje do plačila,
od 9.850,15 EUR od 18. 2. 2007 dalje do plačila,
od 843,48 EUR od 18. 3. 2007 dalje do plačila,
od 163,63 EUR od 18. 4. 2007 dalje do plačila,
od 22,28 EUR od 18. 5. 2007 dalje do plačila,
od 7,84 EUR od 18. 6. 2007 dalje do plačila.
- se zavrne tožbeni zahtevek toženca (tožnika po nasprotni tožbi), da mu je tožnica (toženka po nasprotni tožbi) v 15 dneh dolžna plačati 1.088.823,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:
153.075,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
151.338,00 EUR od 1. 1. 2008 dalje do plačila,
320.189,00 EUR od 1. 1. 2009 dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 1. 1. 2010 dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
188.093,00 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
81.418,92 EUR od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila,
100.000,00 SIT od 28. 11. 2006 do 15. 12. 2006,
1.000.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
4.172,93 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
30.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
125,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
75.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
312,97 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
100.000,00 SIT od 16. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
417,29 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
417,29 EUR od 10. 1. 2007 dalje do plačila,
19.950,00 SIT od 26. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
83,25 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
19.950,00 SIT od 23. 9. 2006 do 31. 12. 2006,
83,25 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
3.400,00 SIT od 8. 11. 2006 do plačila 31. 12. 2006,
14,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
3.400,00 SIT od 22. 12. 2006 do 31. 12. 2006,
14,19 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila,
82,10 EUR od 10. 7. 2008 dalje do plačila,
41,05 EUR od 5. 12. 2008 dalje do plačila,
200,00 EUR od 11. 4. 2010 dalje do plačila,
3.096,00 EUR od 15. 4. 2010 dalje do plačila,
2.064,00 EUR od 12. 7. 2010 dalje do plačila.
- se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožnica (toženka po nasprotni tožbi) v roku 15 dni dolžna Študentski organizaciji Slovenije plačati 192.600,00 EUR.
III. Toženec je dolžan povrniti tožnici stroške postopka v višini 18.024,65 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.