TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V obravnavani zadevi se sodišče z vprašanjem verjetnosti obstoja tožničine terjatve ni ukvarjalo. Takšno postopanje ni nujno nepravilno, saj morajo biti pogoji iz 270. člena oziroma 271. člena ZIZ podani kumulativno – ugotovljena verjetnost obstoja terjatve in verjetnost obstoja nevarnosti. V primeru, da sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, se mu zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka z drugim pogojem ni treba ukvarjati. Vendar pa je v danem primeru drugače. Zaradi tožničinega zatrjevanja o obstoju skupnega premoženja bi se prvo sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem verjetnosti obstoja terjatve. Tožnica je namreč zatrjevala, da bo toženec zaradi predlagane začasne odredbe utrpel zgolj neznatno škodo, oziroma da ne bo trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Navedeno je tožnica utemeljevala s tem, da premoženje, ki je predmet te pravde, sodi v sklop skupnega premoženja, na katerem ima ona najmanj 50 % delež.